Melanholični popisovalec duše

KOPER > Občutljivi zapisovalec spomina, žalosti in človekove duše je razgrnil svoje pesniško ustvarjanje v prekmurščini, pripovedoval o svojih romanih in umetniški fotografiji. Z Biljardom v Dobrayu (Beletrina, 2007) je oživil spomin na murskosoboške jude, ki so jih v pogromu leta 1944 nacisti izbrisali iz zgodovine in spomina, prav Šarotarjeva književnost pa jih je vrnila v osebni in skupni spomin. V zadnjem romanu Panorama (Beletrina, 2014) so glavne osebe razseljenci in iskalci novega doma. Srečuje jih po vsej Evropi, vendar ne kot izgubljence. Iz dolgih pogovorov, polnih spominov, rasejo novi Evropejci, ki jim je uspelo najti nov dom, ne pa tudi nove domovine. O svojem srečanju z današnjimi begunci pravi: “Česar sami nočemo izgubiti, ne smemo vzeti drugim.” In v koprskem pogovoru se je ta sedanjost nenehno prepletala z zgodbo murskosoboških judov, saj se tudi mi tukaj in zdaj podobno odvračamo od človeške tragične stiske in zmoremo čutiti samo lastno tesnobo, razmišljamo le o svoji varnosti. Vendar je občinstvo posvaril: “Ali bomo na strani tepenih ali bomo tepli. To je notranja odločitev.” Pisatelj je razkril svojo zavezanost “zemlji in morju” in navdušeno pripovedoval o “silovitosti življenja Prežihovega Voranca”, avtorja romana Doberdob. O njem jetržaški režiser Martin Turk posnel dokumentarec, Šarotar pa je sodeloval pri pisanju scenarija.NR