MePZ Obalca z gledališkim koncertom Sanje so večne
Z odra dvorane sv. Frančiška Asiškega v Kopru je v petek odmevala poezija Ferija Lainščka v interpretaciji domačega MePZ Obalca.
KOPER > Poleg Lainščkovih pesmi je zbor reinterpretiral tudi poezijo Srečka Kosovela, Mateja Bora in, presenetljivo, Toneta Kuntnerja. Obalci združevanje nasprotujočih si svetov torej nikakor ni tuje. Vrzel navidezno suhoparnega zborovskega nastopa, naslovljenega Sanje so večne, je zapolnila mlada Ana Zupan, ki je z recitacijami marsikomu vzela dih in zato požela daleč najbolj bučen aplavz. Sama pravi, da ji je bila Lainščkova poezija od nekdaj blizu. “Nekatere segmente sem lahko povezala s svojimi osebnimi izkušnjami, spet druge pa sem hotela začutiti po načelu 'kaj bi bilo, če bi bilo'. Iz sebe sem hotela spraviti mešanico obojega in doživeti njegovo poezijo na ta način,” nam je zaupala po koncertu. V pesmi Nocturno je Lainšček zapisal, da mu sanje pravijo, naj verjame vanje. Tega se drži tudi Ana. Sanje ji v najtežjih trenutkih dajejo moč, da ne obupa, pravi.