Metka gre naprej

IDRIJA > Od premiere ženske igre Ničesar ne obžalujem, v kateri je slepa igralka Metka Pavšič odigrala niz povsem različnih ženskih likov, je preteklo že precej Idrijce. Njena izvedba krstno uprizorjene kritične igre Vinka Möderndorferja pa še vedno odmeva.

Ne zgodi se pogosto, da bi v Idriji komur koli uspelo, tako kot je Pavšičevi, dva krat zapovrstjo napolniti rudniško dvorano. Someščani jo imajo radi in jo občudujejo, ker jim veliko daje: kot animatorka v domu upokojencev, kar sama vedno znova postavlja na prvo mesto, kot pevka, igralka ali organizatorka različnih dogodkov na kulturnem področju, navsezadnje pa tudi kot borka za pravice prikrajšanih je vzor mnogim.

V igri Ničesar ne obžalujem je, čakajoč na zaslišanje kot domnevna tatica, doživeto preigrala nič koliko tlačenih ženskih likov. Igralski je dodala pevsko vlogo. Od prirejenega Regrata pa ne do Non je ne regrette rien (ničesar ne obžalujem), ko se je razgalila kot Edith Piaf.

Igra je nastala v produkciji Akademije za gledališče, radio in film (AGRFT). Takoj ko je Pavšičeva, sicer diplomirana socialna delavka, pred dvema letoma v idrijski glasbeni šoli končala solo petje, je poiskala nov izziv - podiplomski študij v programu Oblike govora na AGRFT. Lotila se ga je skupaj s kolegico, prav tako socialno delavko Emo Brelih, režiserko znamenite humorne Fehtarce Alda Nikolaja, ki jo je Pavšičeva med vsemi svojimi dosedanjimi predstavami v treh gledališčih odigrala največkrat.

Delo z mentorjem za govor - izrednim profesorjem Tomažem Gubenškom - se Metki Pavšič bogato obrestuje, saj je vse ženske like prepričljivo upodobila v različnih narečjih. Zaloga novih znanj in spoznanj pa je dovolj velika za nove gledališke podvige. SAŠA DRAGOŠ