Prezir do vsega živečega
Ko se terasa ljubljanskega Kina Šiške obarva črno, je mimoidočemu hitro jasno, da bo zvečer v dvorani grmelo. V ponedeljek so že od poznega popoldneva pred dvorano odmevali pogovori v črno odetih, z železnimi kovicami okrašenih metalcev, ki so v težkem pričakovanju nastopa poljske zasedbe Mgla nazdravljali in debatirali o zgodbah s poletnih festivalov. Teh je bilo letos na pretek, a najboljši zaključek festivalske sezone sta ponudila organizatorja iz kolektiva Dirty Skunks.
Da se slabega obiska ne gre bati, so Mgla dokazali že ob zadnjem obisku Slovenije, septembra 2019, ko je ljubljanski Orto bar pokal po šivih. In tudi tokrat je bilo tako.
Mednaslov
Poljska je v zadnjem desetletju Skandinaviji izmaknila štafetno palico v black metalu in na podlagi bendov, kot so Mgla, Behemoth in Batushka, narekujejo nadaljnji razvoj te glasbene zvrsti. Poljakom to uspeva že samo zaradi zvestobe lastni sceni. Mgla so zvesti svoji poljski black metal sceni, zato so tudi tokrat s seboj na turnejo povabili dva poljska benda. Vloga otvoritelja večera, ki je prejšnjič pripadla skupini Dagorath, je tokrat doletela zasedbo Odium Humani Generis iz tretjega največjega poljskega mesta Lodž. Ime skupine izvira iz latinske fraze “odium generis humani”, ki pomeni “sovraštvo do človeštva”. To sovraštvo se seveda odraža tudi v njihovi glasbi. Da je black metal zelo širok pojem, ni nobena skrivnost. A Odium Humani Generis je uspelo ta žanr pokriti v celoti. Poskočnost starošolskega nemškega black metala iz poznih devetdesetih let, melanholični uvodi v posamezne pesmi, ki na trenutke spominjajo na italijanske Forgotten Tomb in njihov album Springtime Depression, nepredvidljivi prehodi, kot smo jih vajeni pri nemških Der Weg einer Freiheit in neizogibna poljska preciznost so le trohica tega, kar odlikuje Odium Humani Generis. Z lahkoto lahko trdimo, da bomo o kvartetu, ki ustvarja od leta 2015, še slišali.
Naslednji so na oder stopili In Twilight's Embrace. Varovanci založbe Malignant Voices, ki se lahko pohvalijo s šestimi celovečernimi izdajami, tako vizualno, kot zvočno spominjajo na švedske velikane Watain in norveške “gotičarje” Tribulation. V soju sveč so na odru Kina Šiške odigrali svoj nedavno izdani album Lifeblood v celoti. Dvorana se je za čas nastopa In Twilight's Embrace že dodobra napolnila in v zraku je bilo čutiti pričakovanje nosilcev večera.
Neskončno debato o prigodah s festivala v Tolminu je prekinilo utripanje luči ljubljanskega Kina Šiške. Tako so prireditelji naznanili začetek nastopa poljske “meglene” četverice. Dvorano je prekrila dimna zavesa, skozi njo so zasvetile belo modre luči in iz zvočnikov je zarohnela skladba Age of Excuse II. Mgla so, kot je že v njihovi navadi, vnovič servirali neposredno, repetitivno, hipnotično dozo black metala. Mgla v vsej svoji brezkompromisnosti stavi na melodičnost, ki jo podkuje konstantna repeticija in majhne spremembe, tako znotraj posameznih pesmi kot med albumi nasploh. S tem poslušalca prisilijo, da albume vedno posluša v celoti, tako namreč ti delujejo najbolj smiselno in močno. Slišali smo lahko skladbe s ploščka Exercises in Futility, njegovega predhodnika With Hearts Towards None, prvenca Mdlošci in aktualnega Age of Excuse. Pri slednjem je čutiti ambientalno spremembo. Če je Exercises in Futility slonel na obupu in nihilizmu, je temelj Age of Excuse popoln prezir do vsega živečega. To lahko zaznamo že pri samih krikih idejnega vodje in vokalista Mikolaja Žentare, ki jim pritiče velika pohvala. Bend je svoje delo opravil vrhunsko in je tudi včeraj brez dvoma upravičil svoj kultni status. Nasprotno bi pa lahko trdilli za tonskega mojstra. Pričakovanja glede kakovosti zvoka so bila, glede na dvorano in koncerte, ki smo jih v njej vajeni, visoka. A žal se je veliko melodij izgubilo v previsokih zvočnih frekvencah in šumu, s katerim je manevriral tonski mojster. A tako je pač v black metalu. Ali ne?
Tandem Dirty Skunks s svojo izbiro nikoli ne razočara. Tudi tokrat je bilo tako. Če je bil včerajšnji koncert zgolj uvertura v koncertno jesen, si lahko le predstavljamo kaj nas še čaka.