Katja Šulc: V lepoti, v lepoti, v lepoti
Rahel dež, na stežaj odprta okna in ženski glas, ki odzvanja med upevanjem ... V Kocjančičevi hiši v Kubedu je Katja Šulc popoln prostor za ustvarjanje našla prav v podolgovati Kocjančičevi spominski sobi, ki po svoje spominja na cerkveni prostor kontemplacije, a namesto oltarja je za mizo okno, ki gleda v naravo. Narava kot oltar. “Le česa bi si še lahko želela?” zavzdihne glasbenica, ki bo svojo zadnjo ploščo Caricias, ki je konec maja izšla na vinilki, drevi predstavila v Cukrarni.
KUBED > A še preden snemalnik začne beležiti pogovor o njenih glasbenih potovanjih, ki so v resnici največkrat tudi povsem resnična, saj je med drugim svoj drugi dom našla v Mehiki, se s Katjo Šulc, nekdaj prepoznavnim obrazom nacionalne televizije, kjer je bila ena od voditeljev oddaje Knjiga mene briga, razgovoriva o Konstrakti, s katero smo se mi srečali v Umagu, ona pa jo je gledala dan po umaškem nastopu v oddaji Nedeljom u 2 “In samo še potrdila je, da gre za izjemno inteligentno in prizemljeno žensko. Zelo mi je všeč kot celota, kar predstavlja. Ko ji je Josipa Lisac rekla, da v njej prepozna misel: 'Kjerkoli sem, sem jaz.' To mi je blizu.”
Med glasbo in poezijo
Kar ni naključje. Zdi se, da misel še kako velja tudi za sogovornico, ki smo jo kot glasbenico prvič srečali leta 2008, ko je uglasbila poezijo Mile Kačič in jo izdala na plošči Mila. Nato je na pesniških delavnicah v New Yorku, kjer je študirala, ustvarjala svoje stihe in se vrnila s prvimi avtorskimi besedili v angleščini, jih oblekla v sodobnejše ritme ter se podala na izlet, ki si ga je dolgo želela, v svet elektronike s ploščo Twisted Delight in producentom Pierom. V tistem času se je marsikomu vtisnila v spomin kot partizanka v spotu There Will Be Boys.
Katja Šulc
pevka in glasbenica
“Pesem, ki s papirja, s strani v knjigi, zaživi v glasbi, ima zame dodaten čar. Besede imajo moč in težo, glasba jih ponese dlje, tudi do poslušalcev, ki jih sicer morda ne bi srečali.”
Takrat se je utrdila njena pot gibanja med poezijo in glasbo. “Pesem, ki s papirja, s strani v knjigi, zaživi v glasbi, ima zame dodaten čar. Besede imajo moč in težo, glasba jih ponese dlje, tudi do poslušalcev, ki jih ne bi srečali,” pove ustvarjalka, ki sama malo piše, ker je do svojih zapisov prekritična, saj da niso dovolj “močni”.
Nato se je srečala z romsko poezijo, delom kulture, ki jo privlači že od malih nog. Želela si je ustvarjati z romsko glasbo, pa je dobila v roke antologijo romske poezije, ki je izšla v sklopu ogroženih literatur pri PEN-u. “Pravzaprav sem takrat prvič spoznala, da romska poezija sploh obstaja.” Na koncu so jo okoliščine pripeljale v Mehiko, kjer je poezija dobila svojo glasbeno plat, za katero je bilo ključno srečanje z mehiškim violinistom. Nastala je plošča Kamlisàjlan.
V Mehiki ni bila prvič, pa tudi zadnjič ne. Mehika je postala njen drugi dom, kamor se je vračala nekajkrat na leto - veliko ji je dala, jo spremenila. Čeprav se je intimna ljubezenska zgodba z Mehiko sklenila, si je želela posneti ploščo v španščini.
V španščini kar zažari
“Že med ustvarjanjem Mile, ko me je Ivanka Mežan slišala peti v španščini, mi je spodbujala k temu, pa prijatelji so mi tudi rekli, da zvenim drugače v španščini, da zažarim.” Med bivanjem v Mehiki je raziskovala bogato zgodovino tamkajšnje glasbe, na umetniški rezidenci leta 2019 pa je praznovala 20. obletnico svojega prvega odhoda v Mehiko. “Utrnilo se mi je, da moram narediti hommage svoji Mehiki,” pove. Tam je nastal osnutek za album Caricias, ki je lani izšel na zgoščenki, prav te dni pa še na vinilu, kar si je tudi zelo želela. Njena potovanja s tem še niso končana, saj že nekaj časa raziskuje kulturi in poezijo severnoameriških Indijancev. Lep čas na daljavo zaradi korone, lani pa še v živo. In že nastaja plošča, v kateri bo v glasbi zaživel glas ameriških staroselcev. “In ena pesem se je uglasbila prav tu, v Kubedu,” razkrije ustvarjalka, ki se jeseni znova podaja na turnejo po Mehiki in še dlje v Južno Ameriko.
“V Kubedu je čudovita rezidenca. In za mano je krasna izkušnja. Zelo sem si želela živeti in ustvarjati v neposrednem stiku z naravo. Doma sem iz Krškega, a že trideset let živim v Trnovem v Ljubljani, kjer ni tako grozno (smeh), a mesto ima svojo nervozo. Tukaj so pa res misli jasne, delaš lahko zelo osredotočeno. Pa sprehodi v naravi in morje je blizu, da lahko zaplavaš. Precej sanjsko,” še pove ustvarjalka, ki ne more prehvaliti prijaznosti Ćubejk in Ćubejcev, ko nam ponudi domač biškot - dar domačinke. Na steni v Kubedu opazimo tablo z napotki in načrtom, kar naj bi počela vsak dan. Vaja. Uglaševanje. Poezija. Kompozicija. Album. Organizacija ... Čisto v kotu pa piše: “In beauty, In beauty, In beauty.” V lepoti skratka. “Izhaja iz kulture Indijancev Navajo. Verjamejo, da je dobro življenje samo tisto, ki ga preživiš v lepoti. Največkrat gre za naravo, ker so z njo v tesnem stiku. A gre tudi za lepoto ljudi. To so ljudje z lepimi človeškimi vrednotami, ki jih gojijo. Ta napis me opozarja, da mi na albumu manjka pesem, ki to upesnjuje. Jo še iščem.”
Ćubejka za en mesec bo danes nastopila v Cukrarni, na Primorskem pa sta začrtana že dva datuma: 7. julij pri Špini v Izoli in 9. julij na Sajeti v Tolminu.