Milan Kundera bo prejel zlati red za zasluge
Predsednik republike Borut Pahor je podpisal ukaz o podelitvi odlikovanja RS zlati red za zasluge češko-francoskemu literatu in intelektualcu Milanu Kunderi za izjemen prispevek k razumevanju Evrope in časa ter za trdno prijateljstvo do Slovenije. Odlikovanje bo pisatelju, ki je v začetku tedna dopolnil 90 let, izročeno predvidoma še v tem letu.
LJUBLJANA > Kundera velja za enega največjih pisateljev naše dobe. "S svojimi deli je v prelomnih desetletjih druge polovice 20. stoletja dosegel vpliv, kot ga imajo lahko le najbolj natančni opazovalci časa in ljudi. V svojem pisateljskem opusu je dal romanu kot izvorni evropski literarni obliki tankovestno estetsko dovršenost in s tem plemenito poslanstvo izražanja vesoljnih načel in vrednot človeškega duha, katerega substanca je svoboda," so sporočili z Urada predsednika RS.
Kundero pa s Slovenijo povezuje, da je "v odločilnem, prelomnem obdobju slovenskega osamosvajanja in vojne za Slovenijo zastavil svojo besedo in mednarodni ugled v obrambo naše zgodovinske in kulturne posebnosti ter politične neodvisnosti". Ukaz o podelitvi odlikovanja bo danes objavljen v Uradnem listu RS, so še navedli na uradu.
Milan Kundera se je rodil 1. aprila 1929 v češkem Brnu. V mladosti se je pridružil komunistični partiji, a so ga pozneje zaradi reformističnih pogledov, ki jih je izražal med in po Praški pomladi, iz nje izključili ter mu onemogočili delovanje. Leta 1979 so mu oblasti odvzele tudi češkoslovaško državljanstvo.
Pisatelj, ki je bil večkrat v igri za Nobelovo nagrado za književnost, je že leta 1975 odšel v Francijo, kjer je delal kot gostujoči profesor na univerzi v Rennesu. Leta 1980 mu je Francija podelila tudi francosko državljanstvo.
Nekaj časa je v Franciji še pisal v češčini, kasneje pa je prešel na francoščino, a ta dela se po presoji nekaterih kritikov ne morejo kosati s prejšnjimi. Med njegovimi najbolj znanimi romani so Šala, Življenje je drugje, Valček za slovo in Neznosna lahkost bivanja. V svojih delih je Kundera vselej z jedko ironijo med drugim kritično obravnaval socialistično družbo in se zavzemal za osebno in ustvarjalno svobodo.