Milan Rakovac - gibki mejaš
Prepolna dvorana palače Gravisi, uvodni takti filmske glasbe v izvedbi avtorja Vlada Batiste in kubanskega glasbenika Ariela Cubrie, pozdravni nagovori in topel aplavz so v ponedeljek zvečer uvedli predstavitev dokumentarnega filma Tihotapec besed avtorice Maje Kirar.
KOPER> O istrskem pisatelju, publicistu, novinarju in pesniku Milanu Rakovcu so film v okviru serije dokumentarnih oddaj Sinovi dveh narodov - velikani našega prostora posneli pri Regionalnem RTV centru Koper - Capodistria. Čeprav bi filmski ekipi (film je režiral Niko Čadež, za fotografijo in realizacijo je poskrbel Črt Čadež, avtor glasbe je bil Vlado Batista, za ton sta poskrbela Emil Grbac in tonski mojster Leon Bradaševič, montiral pa ga je Samo Petaver) lahko poočitali tudi kakšno pomanjkljivost, a težko bi v tridesetih minutah, kolikor traja film, bolj učinkovito izrazili bistvo Istre in njenih ljudi, kot ga je izrazil dokumentarec Tihotapec besedMaje Kirar.
Trpka usoda istrskih ljudi 20. stoletja je skozi portret Milana Rakovca, ki jo pooseblja, zaživela neposredno, toplo in sugestivno; skozi besede, glasbo, fotografijo.
Besede so za pisatelja, pesnika in publicista Milana Rakovca najpomembnejše. Besedna zveza Tihotapec besed pripada sicer uredniku in prevajalcu Ludwigu Hartingerju, a bi za Milana Rakovca težko izumili boljšo. Tako v ničemer ne preseneča, da jo je Hartinger ljubeznivo odstopil in da je celo v filmskem naslovu.
“Dve, tri beside, ča me čapivaju, a jaz njih lovin cijeloga življenja, come špegacijon, art procede, kako delan literaturu. Čujem besido na jeziku bilo kojem na svitu,” o besedah spregovori gledalcu pesnik, ki je kot otrok poslušal mešanico italijanskih, hrvaških narečnih, nemških in bogve še kakšnih besed in jih je razumel po zvenu, kako so bile izgovorjene.
Ta trpka zgodovina, ki jo pooseblja Rakovac, je ujeta v droben prizor in brenčanje ose, ki jo slišimo v izpraznjeni istrski vasi Završje, vasi, ki je imela pred vojno dva tisoč prebivalcev, danes pa tam živi še kakšnih trideset ljudi.
Milan Rakovac je tudi tisti Istran, ki je prvi odstrl tančico z nekaterih kočljivih tem. “To je storil iz nenavadne perspektive: kot človek, ki je do potankosti poznal trdo stvarnost ruralne Istre, mentaliteto istrskega kmeta, ki se je v boju za zemljo in kruh naslanjal na tradicionalne vrednote in vero, je Istro v celoti doumel ob svojem odhodu v mesto in jo tako oživel v njeni novi urbani realnosti,” opisuje Rakovca, angažiranega borca za sožitje, za stik med Slovenci, Hrvati in Italijani, ki živijo v Istri, publicist Silvio Forza z Reke.
Dokumentarni film Tihotapec besed bo na koprski televiziji na programu danes ob 18. uri.
Drago Jančar ga ujame v stavek: “Jaz imam občutek, da človek, ki hoče poznati Istro, mora poznati Milana Rakovca.”
Ervinu Hladniku Mil-harčiču se je zdel Rakovac eden zanimivejših glasov v času, ko zanimivih glasov med Hrvaško, Bosno, Srbijo in Slovenijo, ni bilo tako malo.
“In potem sem ga izgubil za dolgo časa in sem ga ponovno srečal v Vilenici. In sem se v Vilenici prvič zares pogovarjal z njim. Bil sem popolnoma fasciniran, da obstaja nekaj, za kar sem jaz mislil, da je moja privatna fantazija.” In nadaljuje: “Običajno se postavi dilema: ali si Slovenec ali si Hrvat ali si Italijan. Ali eno ali drugo. To, kar Rakovac dela, je nekaj drugega - to je, da pravi, jaz sem to in to in to. Nisem polovico tega, polovico tega, ker pol Italijan, pol Slovenec, pol Hrvat - ne, to ne gre, to je že ena in pol, ampak sem v celoti to, da imam več identitet. In tega ne občuti kot bolečine, kot izgube, kot problema, ampak kot priložnost za ustvarjanje nečesa lepega. In tako, kot je narejen, hoče narediti nekaj lepega iz vsega, kar mu pade v roke, in - neverjetno - kako pogosto mu to uspe. Kadar se ne popolnoma začveka v neke svoje fantazije, da od sebe zelo lepe izdelke. Meni se Riva i druzi zdi še vedno eden najpomembnejših evropskih romanov 20. stoletja.”
Rade Šerbedžija pa ga vidi kot kapitana, ki je pogumno potopil svojo ladja in postal pesnik: “Ali je še kaj lepšega?!”
MAJDA SUŠA