Ministrica Vrečko se zavzema za vsem dostopne avdiovizualne medijske storitve
Ministrstvo za kulturo si bo še naprej prizadevalo, da bodo avdiovizualne medijske storitve čim bolj dostopne za vse, je na posvetu o dostopnosti teh storitev zagotovila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Predsednik zveze društev gluhih Mladen Veršič pa je izrazil željo, da se okrepi dostopnost informacij za gluhe in naglušne.
LJUBLJANA > "Precej korakov je bilo že narejenih, nekateri so bili izvedeni tudi v mandatu aktualne vlade, vendar izzivi ostajajo," je opozorila ministrica na današnjem posvetu, ki ga je ministrstvo pripravilo skupaj z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Razlogov, zakaj ne bi vsem omogočili enake dostopnosti, po njenem mnenju ni.
Tako odločevalci kot tudi snovalci programov in organizatorji dogodkov se morajo ves čas zavedati, da je treba skrbeti za vključenost in dostopnost, je pozvala. Dogodki, kot je današnji posvet, se ji zdijo pomembni. Opominjajo namreč, da je družba sestavljena iz različnih posameznikov, med katerimi imajo nekateri določene ovire. Pomembno se ji zdi, da se tega ves čas zavedajo.
Na ministrstvu si želijo, da bi tudi zasebne televizije prepoznale veliko vrednost tolmačenja in podnaslavljanja vsebin.
Tolmačenje ali podnaslavljanje?
Po Veršičevih besedah gluhi potrebujejo tolmača, naglušne osebe pa sprotno podnaslavljanje s podnapisi. V Sloveniji je skoraj 200.000 oseb z izgubo sluha, med katerimi niso samo invalidi, ampak tudi starejše osebe, je spomnil. Vsi ti po njegovem opozorilu nujno potrebujejo sprotne podnapise, sicer je televizija zanje le mrtva slika na ekranu.
Želijo si spremljati številne oddaje v živo, denimo športne oddaje, a tega ne morejo, ker te oddaje nimajo sprotnih podnapisov, je obžaloval.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v izjavi za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) in STA pozval k zavedanju, da zagotavljanje dostopnih informacij ne pomeni nekakšne usluge invalidom in drugim ranljivim skupinam. Pač pa je osnovna človeška norma. "Če imamo vsi pravico do dostopa do informacij, jo morajo imeti tudi invalidi," je poudaril. Uresničevanje človekovih pravic po njegovih navedbah ne sme biti povezano s finančnimi zmožnostmi. "Ta sredstva je treba zagotoviti," je odločen.
Ustava je jasna: znakovni jezik je enakovreden slovenskemu
Če niso vse oddaje predvajane v slovenskem znakovnem jeziku, to po njegovem opozorilu nenazadnje pomeni kršitev ustave. Ustava namreč določa, da je slovenski znakovni jezik enakovreden slovenskemu jeziku.
Na RTVS poteka projekt samodejnega podnaslavljanja, ki ga je na posvetu podrobneje predstavil vodja projektne pisarne na RTVS Anže Ančimer. Novinarjem je povedal, da ta tehnologija prihodnosti deluje, a je treba vložiti še nekaj truda, da bodo modeli za razpoznavo govora slovenskega jezika boljši. Izrazil je upanje, da bodo lahko kmalu v celoti podnaslavljali televizijske programe na RTVS. Pilotni projekt so skupaj s fakulteto za računalništvo in informatiko v Ljubljani sicer začeli leta 2021.