Ministrstvo izstopa iz pogodbe o ustanovitvi zavoda za sodobni ples

Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je povedala, da so na ministrstvu proučili celotno dokumentacijo, povezano z ustanovitvijo zavoda, ter se o ugotovitvah sestali tudi z novogoriškim in celjskim županom, Samom Turelom in Matijo Kovačem. Oba sta sopodpisnika tristranske pogodbe o ustanovitvi zavoda. Ministrstvo ju je po besedah ministrice seznanilo, da bo od pogodbe izstopilo, o končni odločitvi pa bo obvestilo tudi vršilca dolžnosti direktorja ZRSPU Simona Karduma.

Zavod je bil ustanovljen z namenom razvoja, produkcije, promocije in podpore sodobni plesni umetnosti ter povezovanja ustvarjalcev. Država, Nova Gorica in Celje so pogodbo o soustanoviteljstvu uskladile in podpisale aprila letos. Že konec julija je bila prihodnost zavoda negotova, saj je ministrstvo opozarjalo na težave pri financiranju in na pomanjkljivosti pogodbe.

Pogodba po mnenju ministrstva ni izvršljiva

Kot je danes pojasnila ministrica, so strokovne službe ministrstva že aprila opozorile na več težav v pogodbi. Med drugim naj ne bi bilo jasno določeno, katera ustanoviteljica izvršuje posamezne pravice, katere zaposlene financira posamezni ustanovitelj in na kateri podlagi naj bi se zagotavljala sredstva.

Problematični naj bi bili tudi splošni materialni stroški, saj so vezani na objekt, ki ni v lasti Republike Slovenije, zato jih po besedah ministrice ministrstvo ne more prevzeti. Po njenem mnenju tudi časovna opredelitev obveznosti ni ustrezna, manjkala pa naj bi tudi ustrezna pravna podlaga za izplačilo sredstev.

"Ministrstvo za kulturo teh sredstev ne more izplačati," je poudarila Fridl Jarc.

Opozorila je tudi na časovnico ustanavljanja zavoda. Prejšnje vodstvo ministrstva je 7. aprila podpisalo pogodbo, dva dni pozneje pa imenovalo Karduma za vršilca dolžnosti direktorja. Kljub opozorilom strokovnih služb je bila 10. junija sklicana prva seja sveta zavoda, nato pa podpisana tudi pogodba o zaposlitvi med predsednikom sveta zavoda in vršilcem dolžnosti direktorja.

Ministrstvo za kulturo je odstopilo od pogobe o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti.

Foto: Borut Zivulovic

"Čim manj birokracije in čim več ustvarjalnosti"

Pomemben del ministričinih očitkov se nanaša na sistemizacijo delovnih mest. Po njenih besedah je bilo predvidenih 19 delovnih mest, od katerih naj bi bilo kar 16 tehnične in vodstvene narave, za plesalce pa naj bi bila predvidena zgolj tri delovna mesta.

Posebej je izpostavila dva pomočnika direktorja, kar se ji zdi glede na velikost zavoda neupravičeno. Po njenih besedah takšnega privilegija nimajo niti večji javni zavodi. "To ni v skladu s tistimi načeli, ki jih zagovarjamo - čim manj birokracije in čim več ustvarjalnosti," je dejala.

Na ministrstvu so izračunali, da bi za plače zaposlenih namenili približno 900.000 evrov na leto. Po oceni Fridl Jarc bi to pomenilo skoraj milijon evrov manj sredstev za ustvarjalnost.

Ministrica je ob tem dejala, da naloge, kot so vzpostavljanje mreže, pomoč pri gostovanjih in decentralizacija sodobne plesne umetnosti, že lahko izvajajo obstoječe strukture. Pri tem je izpostavila Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in njegove naloge na področju mreženja kulture po Sloveniji.

560.000 evrov naj bi šlo neposredno za ples

Odločitev ministrstva po besedah Fridl Jarc ne pomeni, da se bo podpora sodobnemu plesu zmanjšala. Prav nasprotno: 560.000 evrov ustanovitvenega kapitala, ki je bil predviden za ZRSPU, nameravajo v celoti preusmeriti v podporo sodobni plesni ustvarjalnosti.

"Vseh 560.000 evrov ustanovitvenega kapitala, ki je bil predviden za zavod, načrtujemo v proračunu v celoti prenesti v podporo ustvarjalnosti na področju sodobnega plesa," je dejala. Ministrstvo načrtuje vzpostavitev komisije in samostojne proračunske postavke za podporo plesni umetnosti. Po besedah ministrice želijo podporo okrepiti in jo razpršiti po celotnem ozemlju Slovenije.

Pripravljajo tudi reorganizacijo mreže javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki naj bi po novem bolj sistematično skrbel za mreženje na področju kulture po vsej državi.

"Nesmiselno je vzpostavljati nove ustanove, ki bi za to skrbele, če imamo JSKD, če ministrstvo za kulturo več kot 50 zaposlenim plačuje, da skrbijo za mreženje slovenske kulture in ustvarjalnosti," je dejala Fridl Jarc. Sredstva, ki bi jih porabil novi javni zavod za organizacijsko strukturo, bi po njenem mnenju zato raje usmerili v neposredno podporo ustvarjalcem.

Država želi drugačen model

Ministrica je kot problematičen izpostavila tudi sam model soustanoviteljstva, v katerem poleg države sodelujeta dve občini. Pri pregledu dokumentacije so po njenih besedah ugotovili, da je bila k predlogu soustanovitve povabljena tudi Mestna občina Ljubljana, ki je takšen model označila za posebnost oziroma "unikum" na področju ustanavljanja javnih kulturnih zavodov.

Po oceni MOL bi tak model pomenil zahtevno finančno usklajevanje med več ustanovitelji in bi zahteval posebno previdnost. »Mi se strinjamo s tem stališčem Mestne občine Ljubljana," je dejala ministrica.

Fridl Jarc je poudarila, da je njihov namen podpirati sodobni ples na celotnem območju države, ne pa ustvariti institucijo, ki bi bila osredotočena predvsem na dva centra.