Mislimo film, podprimo film!

Kultura
, posodobljeno:

Na včerajšnji peti Evropski dan art kina se je začel tudi Slovenski teden filma, ki ga je lani zagnal Slovenski filmski center (SFC) in zaživi v tednu, ko bi na 12. november rojstni dan praznoval France Štiglic. Novi koronavirus je poskrbel, da bo do 13. novembra v sodelovanju z Bazo slovenskih filmov potekal po spletu.

Med letošnjim naborom domačih  filmov je tudi nepozabna Sreča 
na vrvici iz leta 1977.
Med letošnjim naborom domačih filmov je tudi nepozabna Sreča na vrvici iz leta 1977.

Slogan letošnje spletne izdaje Slovenskega tedna filma je Mislimo film, podprimo film!, osrednja tema pa slovenski mladinski filmi nekoč in danes.

Na Slovenskem filmskem centru (SFC) poudarjajo, da je razvoj domače kinematografije v nekaterih ključnih etapah tesno povezan s fenomenom mladinskega filma. “Čeprav spoznanja večine analiz domače produkcije kažejo na njegovo izrazito podhranjenost, je vendarle treba priznati, da so nekateri najbolj prisrčni, pa tudi najuspešnejši trenutki slovenske filmske ustvarjalnosti povezani prav s to obliko,” so zapisali v sporočilu za javnost. Takih filmov naj bi bilo v naši filmografiji skoraj 70.

S tematiko Slovenskega tedna filma na SFC nadaljujejo prizadevanja, da bi mlademu občinstvu ustvarjalnost gibljivih podob približali čimbolj spontano in nevsiljivo. Šole si bodo na individualnih zaprtih projekcijah na daljavo lahko ogledale šest filmov - za vse izbrane so namreč na voljo spletna učna gradiva s predlogi za obravnavo, preučevanje in pogovore ob projekcijah.

Osrednja pozornost je namenjena digitalizirani in restavrirani različici Sreče na vrvici (1977) v režiji Janeta Kavčiča, s katero pri SFC nadaljujejo “prepotrebni proces ohranjanja domače filmske dediščine”.

Na sporedu bosta še dve predosamosvijitveni klasiki: Vesna (1953) Františka Čapa in Grajski biki (1967) v režiji Jožeta Pogačnika.

Sodobne filme predstavljajo Gremo mi po svoje (2010) Mihe Hočevarja, Razredni sovražnik (2013) Roka Bička in žanrski križanec Pojdi z mano (2016) Igorja Šterka.