(INTERVJU) Liquid Gasoline predstavljajo prvenec Loading ...

Na albumu se dotikate tehnologije in spreminjanja človeka v robota, hkrati pa ste generacija, ki tudi glasbo težko promovira brez njene pomoči. Bi rekli, da ste na nek način postali del problema, o katerem govorite?

“Res je. Tudi zato smo se odločili, da v zgodbo vključimo sebe. Že od nekdaj smo govorili, da je tehnologija del nas, vedno bolj pa smo opažali, kako smo vsak dan od nje odvisni. To smo najlažje prenesli v glasbo, zato je na plošči na neki način tudi parodija na vse skupaj - na koncu zmaga robot. Čeprav sami v resnici ne mislimo tako. Rekli smo si, da bo super, če bo kdo ob poslušanju albuma užival, če se bo še kdo zamislil, pa toliko bolje. To sicer nikoli ni bil naš primarni cilj.”

Je bil kakšen trenutek, ko si sam pri sebi začutil, da je tehnologija postala problem?

“Nek preskok se mora zgoditi v glavi, da to sploh opaziš. Mogoče ne toliko zaradi osebne izkušnje, ampak predvsem pri opazovanju sovrstnikov. Težava je že napisati krajši sestavek brez pomoči umetne inteligence. Za vsako malenkost je treba takoj vprašati ChatGPT, nihče pa se niti malo ne potrudi, da bi uporabil svojo kreativnost in prispeval nekaj svojega. Potem so vse stvari enake. To nam je dalo največ misliti.”

Kako je biti izviren v teh časih? Kakšen je recept za izvirnost?

“Ne vem, ne bi znal povedati. Mogoče je najbolje to, da smo se ujeli v dobrem okolju, v studiu Tartini s producentom Denisom Horvatom. Vse se je zgodilo zelo naravno, tudi sami nismo vedeli, kako. Zgodba albuma in povezava posameznih skladb v celoto sta se sestavili skoraj sami od sebe. Že smo mislili, da bomo morali na album dati devet komadov, ki med seboj ne bodo povezani. Potem pa se je, ko smo nehali forsirati in pritiskati, vse skupaj nekako sestavilo. Vedno pravimo, da je v tem neki čar. Uživamo v tem, da stvari nastajajo naravno. Tudi pri kreativnosti je pomembno, da ničesar ne siliš, še posebej ne v tehnologijo. Vsak ima v sebi nekaj ustvarjalnega, tudi če misli, da nima. Samo čas si moraš vzeti in si dovoliti, da to pride na plano.”

Se kot glasbeniki bolj nagibate h konceptualnemu ustvarjanju? Bi raje ustvarili konceptualno ploščo ali zbirko skladb, ki jih samo nanizate eno za drugo?

“Čisto odvisno. To je bil naš prvi projekt, ki smo se ga lotili brez kakršnegakoli koncepta. Izdajali smo singel za singlom in šele na koncu ugotovili, da bi bilo dobro vse skupaj povezati. Če bi imeli stvari že na začetku drugače zastavljene, se morda sploh ne bi zgodilo tako.”

Uspelo vam je.

“Hvala. Mogoče tudi zato, ker se navdihujemo pri bendih in projektih, ki niso ravno domači in vsakdanji.”

Pri kom na primer?

“Pri Nine Inch Nails, Queens of the Stone Age … Takšen način ustvarjanja nam torej ni bil tuj, zato smo se lahko oprli tudi na te vplive. Očitno smo zadeli.”

Album sem dojel kot precej črnogled, sploh glede na to, da na koncu zmaga robot. Se ti zdi, da obstaja pot nazaj?

“Mislim, da ja, predvsem zato, ker smo sami sebi to dokazali. Tudi mi smo med ustvarjanjem plošče že mislili, da nam ne bo uspelo. Na koncu pa smo videli, da se da. Stvari so se nam poklopile, dve skladbi sta se na primer rodili iz čistega jam sessiona, skoraj iz obupa, ker smo že mislili, da albuma ne bomo mogli dokončati v času, ki smo si ga zastavili. To nam je vsem dokazalo, da je pot nazaj mogoča. Če je uspelo nam, lahko zagotovo uspe tudi drugim. Naš bobnar Maj je dobro povedal, da je album morda prav zato tako črnogled. Ko je nekaj črnogledo, se ljudje bolj zamislimo in se mogoče tudi bolj zavemo določenih stvari. Če bi bilo vse super in bi samo govorili, da imamo upanje, album morda ne bi imel enakega učinka. Tudi to je lahko dejavnik. Je pa res, da sami nismo tako črnogledi, kot bi kdo lahko sklepal ob poslušanju albuma.”

Jurij Škerlič

Foto: Val Vrčon

Če pogledava z glasbenega vidika, je Loading … bolj projekcija zeitgeista, duha časa, v katerem živite, ali projekcija tega, kam želite iti?

“V mojem primeru bolj to drugo. Morda pa oboje. Na začetku se nekoliko čuti, da smo se še iskali, pozneje pa tudi, da smo našli pravo smer in ugotovili, kaj želimo početi. Imamo že zastavljene cilje za prihodnost, kmalu pa se bomo lotili ustvarjanja novega materiala. Tako da je malo obojega, predvsem pa smo si zdaj zastavili neko pot in vemo, kaj hočemo. To bomo peljali naprej, kako in kaj, pa bomo še videli.”

Prvi singel ste izdali leta 2023. Kaj se je v teh treh letih spremenilo?

“Veliko. Predvsem način ustvarjanja. Zdi se mi, da smo se kot skupina zelo povezali. Na začetku je vsak prinesel nekaj svojega. To ni bilo nujno slabo, prav nasprotno, bilo je dobrodošlo. Toda med ustvarjanjem smo se vsak nekoliko silili v svojo smer, zato je na koncu nastala neka zmeda, kar je po takšnem procesu povsem normalno. Potem pa smo se res našli v Piranu. Nekako smo ugotovili, da je to to, in si začrtali svojo pot. Zdaj razmišljamo precej podobno. Tudi če ima kdo drugačen pogled, smo se naučili to vključiti tako, da smo vsi zadovoljni in da je končni rezultat dober. V teh treh letih smo res zrasli. Veliko se nam je zgodilo in mislim, da smo postali resen bend.”

Kot enega svojih ciljev večkrat omenjate nastop na festivalu v Glastonburyju. Če bi lahko na tam odigrali samo eno skladbo z albuma Loading … in z njo povedali “to smo mi”, katero bi izbrali?

“Po mojem Samo še naprej, ker je najbolj drugačna in udarna. Želimo pokazati, da nočemo ustvarjati samo tistega, kar je že popularno in kar počnejo vsi drugi. Ta skladba je bila za nas med ustvarjanjem nekaj posebnega. Zastavili smo si cilj, da jo čim bolj oddaljimo od vsega drugega. Mislim, da nam je to uspelo. Z njo bi se lahko predstavili kot nekaj svežega in novega, hkrati pa dovolj dostopnega za poslušalce.”

Sámo ali Samó še naprej?

“(smeh) To je podobno vprašanju, ali je Kdo naredíl ti bo dan? ali Kdo narédil ti bo dan? Čeprav moram priznati, da se je pri tej skladbi bolj prijelo Samó še naprej. Ampak ne bom kompliciral.”

Eno neumno vprašanje za konec. Si kdaj delal na bencinski črpalki?

“Sem (smeh)”

Kakšni so spomini?

“Meni je bilo tisto leto super. Bilo je tudi precej materiala za navdih. Zdaj ima tudi naša ekipa polo majice, tako da ta duh ostaja z nami.”