Mladinsko glasbeno scensko delo v iskanju moči in identitete
Sodobno mladinsko opero Lisičja luna so minuli petek predstavili v koprskem Libertasu. Delo, ki sta ga na glasbeni oder postavila koreografinja in plesalka Ana Pandur ter koprski skladatelj Matej Bonin, govori o odraščanju in iskanju osebne identitete. Nastalo je po knjižni predlogi Maše Ogrizek.
Mladinsko opero Lisičja luna so zadnjič uprizorili v koprskem Libertasu.
Foto: Jakob BužanKOPER > Lisičja luna pripoveduje o življenju v čarobnem gozdu, kjer se otroci spreminjajo v živali in se soočajo s spremembami, ki jih prinaša odraščanje. Glasba, gibanje in improvizacija so kontrasti med slovesom in odraščanjem, med omejevanjem in osvobajanjem. Osrednji poudarek uprizoritve je na odločitvah, preizkušnjah in preobrazbah, ki zaznamujejo mladost. Mladi junaki se morajo sami spoprijeti z življenjskimi odločitvami in se soočiti z različnimi težavami. V iskanju lastne moči in identitete se soočajo s težavnimi odnosi. Tudi zapuščenost in ljubosumje jih vodita do samostojnosti.
V koncertni list so zapisali, da Lisičja luna ni le predstava o odraščanju. Je tudi poziv k zavedanju sebe in okolja. Opozarja, kako pomembne so odločitve v vseh življenjskih obdobjih. Energičnost, dinamičnost, poskočnost, razigranost in razgibanost so sopomenke, ki označujejo Lisičjo luno. Notranja glasbena moč z zagonom in elanom oživi živahno pravljično vsebino. Gibanje, spreminjanje, veselje, igrivost in dobra volja so sopomenke, ki označujejo lisičji čustveni naboj.
“Nisem si mogla predstavljati, kako bo zvenelo na odru”
Pobuda za nastanek dela je prišla s strani Ane Pandur, je za Primorske novice povedal skladatelj Matej Bonin. “Skupaj sva ugotovila, da je najbolj ustrezna šestdesetminutna glasbeno-plesna predstava. Ana Pandur je napisala odličen, a zahteven libreto. Zame je to pomenilo veliko besedila za uglasbitev, za mlade pevce pa veliko glasbe, ki so se je morali naučiti,” še pravi Bonin. Pandur je kasneje v celoti prevzela režijo, koreografijo in odrsko postavitev. “Sam sem vodil glasbene vaje z zborom in solisti. Na odru so mladi pevci peli na pamet in brez dirigenta. Poleg zborovskih songov in koreografije, vsebuje opera tudi solistične vložke za štiri glavne mladinske vloge Zojo, Arturja, Banjamina in Sofijo ter za vlogo Rogate. Nekateri mladi so pokazali izjemen igralski talent in se spontano naučili tudi po dve vlogi hkrati. Za vse je bila zelo intenzivna izkušnja, ki bo pustila trajne čustvene spomine,” je še razkril Bonin.
Irina Kljun, 16-letna pevka v zboru, je za Primorske novice povedala, da je bilo njeno srečanje z Boninovo glasbo, srečanje z nečim novim in nepredvidljivim. “Nisem si mogla predstavljati, kako bo to zvenelo na odru. Izkušnja je bila zanimiva. Še bi si želela sodelovati v takšnih projektih. Spoznala sem veliko novih ustvarjalnih ljudi. Z nekaterimi sem se še posebej zbližala. Tudi knjigo Lisičja luna sem prebrala. Zelo me je pritegnila. Zgodba o Arturju in Zoji se bo nadaljevala, saj bo izšel tudi strip. Se že veselim,” priznava Kljun.
Umetniške stvaritve kot učinkovit kanal za iskanje odgovorov
Ivan Florjanc, skladatelj, predavatelj in muzikolog je po predstavi zapisal, da je Lisičja luna ”umetniško in vzgojno inovativen ustvarjalni podvig, ki je zapolnil eno izmed vrzeli na seznamu del s takšno vsebino. Predstava, ki je postavljena v najbolj občutljiv prehod iz otroštva v mladostništvo, obravnava posebej pereče družbeno vprašanje na globalni ravni.”
Prepričan je, da so umetniške stvaritve najbolj učinkovit kanal pretakanja vprašanj in iskanja odgovorov. “Glasbena vitalnost je že v sami zasnovi. Ritem, ki je pred melodijo in harmonijo, močno izstopa. Celotna koreografija, kostumi, scena… so z gibalno živahnostjo zelo razgibani,” še poudari Florjanc. Vidi pa tudi prostor za morebitne izboljšave. “Morda smo nekateri pogrešali skoraj samoumevno prisotnost drugih glasbil. V tako močno bukolično okolje postavljena vsebino in sporočilnost bi morda sodile tudi flavte, rogovi, morda tudi viola. Ta glasbeni segment bi občutno poživil in tudi poglobil glasbeno razsežnost dogajanja.”
Lisičja luna je povezovala glasbeno in gledališko izkušnjo. Z zborom mladih pevcev Glasbene matice in s profesionalnimi glasbeniki je bil poudarek tako na glasbeni kakor tudi na gibalni improvizaciji. Dinamičnost otroškega sveta je ponudila široko paleto izraznosti in sporočilnosti.