Modra je tudi erotična
Galerija Pokrajinskega muzeja v Kopru je bila že kar premajhna za vse prijatelje in znance, ki so predsinočnjim prišli na otvoritev male retrospektive slik in grafik domačega ustvarjalca Toma Vrana. Razstavo ob njegovem nedavnem 65. rojstnem dnevu sta družno postavila Pokrajinski muzej in izolska galerija Insula.
KOPER > Dvajset del je brezplačno na ogled do izteka meseca.
“Pred nami je slikarstvo, ki je vsekakor osvobojeno figuralnosti in se obsežno izliva v izpovednost abstraktnega izraza,” je na otvoritvi dejal kustos Dejan Mehmedovič.
Tomo Vran se jeleta 1946 rodil v Ljubljani, se leta 1950 s starši preselil v Koper, kjer živi in ustvarja še danes. Leta 1972 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral iz slikarstva in grafike, dve leti poučeval umetnostno zgodovino na slovenski in italijanski gimnaziji v Kopru in Piranu, šest let vodil oddelek za industrijsko oblikovanje v koprskem Inštitutu Tomos, od leta 1980 pa je svobodni umetnik.
Poudaril je še slikarjevo odkrivanje “čiste podobe, čiste slike”, njegovo neobremenjenost z objektivnim, predmetnim, pa brezmejnost Vranove poetike, prevlado modre v njegovem opusu in opazno spremenljivost, ki “nakazuje avtorjevo agilnost pri iskanju drugačnega, novega, neodkritega, njegovo dinamično naravnanost in karakternost večnega eksperimentiranja”.
Jubileji, tako okrogli kakor oglati, so lepa priložnost za pogled na prehojeno pot. “Z opravljenim delom sem zadovoljen, prav gotovo,” je v vrvežu otvoritvene slovesnosti za naš časnik povedal Tomo Vran. “Če bi spet lahko začel, pa bi marsikaj naredil povsem drugače. Na primer: takoj po akademiji bi šel ven, v tujino. Ne gre za to, da bi domovina dušila mojo ustvarjalnost, a zunaj so razmere vendarle bistveno drugačne. Če me imajo danes na Obali za uspešnega slikarja, je to tudi zasluga mojega uspeha v tujini, kjer sem bolj znan kot v Sloveniji. Če bi šel prej ven, bi bil danes gotovo še uspešnejši.”
“Kako naj se modrini ogne nekdo, ki že od svojega tretjega leta živi ob morju? Pogledaš gor - nebo, modrina. Pogledaš dol - morje, modrina. Ne gre drugače, modrina ti zleze v podzavest, pod kožo.”
Svojega opusa ne deli na posamezna obdobja, temveč ga vidi bolj povezanega z dogodki v življenju: “Vse, kar človek doživlja, od padcev do vzponov, od zelo hudih, bolečih trenutkov do velikega veselja, se odraža tudi v njegovem delu.”
In odločno prikimava, še preden se izteče vprašanje, ali prevladi modrine v njegovem delu botruje življenje ob morju. “Gotovo, gotovo. Kako naj se modrini ogne nekdo, ki že od svojega tretjega leta živi ob morju? Pogledaš gor - nebo, modrina. Pogledaš dol - morje, modrina. Ne gre drugače, modrina ti zleze v podzavest, pod kožo. Modro barvo imajo za hladno, intelektualno, a ko jo preštudiraš in sprejmeš v svojo dušo, lahko z njo izražaš tudi erotiko in druge reči. Nudi ti vse možnosti, vprašanje le, kako jo položiš, kaj zmoreš narediti iz nje.”
Za najljubše delo med razstavljenimi se ni mogel odločiti. “Vsa so mi ljuba. Tisto, ki bo moje najboljše, pa še moram narediti.”
ANDRAŽ GOMBAČ
