Mostarski poklon rojaku maestru
Na osnovi zajetnega družinskega in tudi arhivskega gradiva ter s pomočjo pričevanja prijateljev je nastala 300-stranska biografija o enem najvidnejših slovenskih dirigentov in vsestranskem glasbenem umetniku Marku Munihu z Mosta na Soči. Skupaj s strokovno monografijo je njegovo življenje in delo zajeto na kar 600 straneh dveh monografij.
MOST NA SOČI > “Za nas, poustvarjalce, se inštitucije po upokojitvi ne zanimajo več. Ne ponujajo možnosti za nadaljevanje kariere in zato počasi tonemo v pozabo. Toda trmast, kot sem, in glede na obsežno družinsko gradivo, sem se odločil, da bi bilo dobro, da se nekaj zapiše o moji družini in mojem življenju in karieri, da se ne bi vse porazgubilo po različnih arhivih,” je odločitev o tem, da družinsko prijateljico, upokojeno mostarsko slavistko Danico Taljat, zaprosi za pisanje, utemeljil Marko Munih. Pri tem je imela pomembno besedo njegova soproga Nina, ki je kot uspešna ženska stala ob strani uspešnemu moškemu.
Najprej so razmišljali o eni monografiji, potem pa se je izkazalo, da to ne bo šlo. S strokovne plati je Munihovo kariero osvetlila Sonja Kralj Brvar v monografiji Moje izrazno sredstvo so roke, ki je izšla istočasno s prisrčno in deloma že kar romaneskno biografsko monografijo Maestro Marko Munih - Sotočje življenja in glasbe izpod peresa Taljatove. Se nadgrajujeta in dopolnjujeta, vsaka s približno 300 stranmi.
Biografska monografija je poklon Mostarjev slavnemu rojaku. Na petkovi predstavitvi v mostarski osnovni šoli je beseda tekla ne le o Munihovem življenju, temveč tudi o njegovi kulturno angažirani družini, o zapletenih razmerah v polpretekli zgodovini in o tem, kako se je Munih, kljub mednarodni karieri, vedno rad vračal med mladostne prijatelje v domači kraj.
Munihova družina je bila skozi daljše obdobje steber podjetniškega in kulturno umetniškega življenja v Sveti Luciji oziroma na današnjem Mostu na Soči. Zato ne preseneča, da je iz takšnega okolja izšel maestro, ki je z mednarodno dirigentsko kariero, poustvarjanjem, nadgrajevanjem in spodbujanjem zborovskega petja ponesel tudi ime svojega rojstnega kraja v svet. Rojaki so mu hvaležni tudi zato, da je nadaljeval izjemno tradicijo zborovskega petja, ki jo je začel njegov oče, legendarni zborovodja in kulturni delavec Zdravko Munih. Po njem se imenuje mostarski mešani pevski zbor, ki uspešno deluje že 25 let. “Dom in svet, intima in triumf, burna javnost in družinsko zatišje se prepletajo v življenjski in ustvarjalni tok Munihovih osmih desetletji. Vredno je odpreti knjigo in vstopiti,” spodbuja urednik Zdravko Duša.
Knjigo je odlično oblikovala domačinka Ana Hawlina, izšla je v založbi Didakta, naprodaj pa je za 30 evrov.
NEVA BLAZETIČ