Tina Krog

Moto uspešnega odrskega mojstra Ipavca: “Nima kej bet!”

Kultura
, posodobljeno: 18. 11. 2026, 21:12

Damir Ipavec, odrski mojster SNG Nova Gorica, vsako predstavo pozna do najmanjše podrobnosti. Zaveda se, da mora predvideti nepredvidljivo in poskrbeti, da se na odru vse zgodi ob pravem trenutku. Varno. In nevidno. Delo njegove ekipe je uspešno takrat, ko ga nihče ne opazi. Paradoks nevidnosti poklica. Če bi občinstvu lahko z enim odrskim elementom opisal svoje delo, bi ga odpeljal k dvižnim vlekom: “Da vidijo to magičnost 'cugov' - kam izginejo sedemmetrske kulise in kako se nad odrom dvigajo tudi dvajset metrov visoko. Hitro bi jim bilo jasno, da gledališče ni le čarovnija, da je potrebno veliko ljudi, tehnike in znanja, da se odpre zavesa in zgodi vsa tista magija.”

Damir Ipavec, avtoportret

Damir Ipavec, avtoportret (časopisni izrez)

Foto: Damir Ipavec

Na odru SNG Nova Gorica Damir Ipavec dela že 32 let. Za njim je nešteto dvoran, scenografij, premier. Nešteto tovornjakov. Doživel je še zadnje tri mesece Primorskega narodnega gledališča v Solkanu in nato pomagal pri selitvi v novo gledališko hišo narodnega gledališča, kjer se mu je “odprl nov svet - vse je bilo večje, novo, moderno”. Še vedno ne more pozabiti otvoritvene predstave Krst pri Savici (Janez Pipan, 1994): “To je bilo nekaj neverjetnega. Sneg smo metali z lopatami, sodelovali smo vsi odrski delavci.” Prvo gostovanje je doživel v Splitu s predstavo Glorija (Denis Poniž, 1992): “Scenografijo smo naložili v kar tri tovornjake. Tam sem prvič videl, kako gledališki stroj deluje. Zdelo se mi je, kot da sem prišel v vesolje.” Zelo rad se spominja tudi scenografsko posebne predstave Roberto Zucco (Eduard Miler, 2000), največja scenografija kariere pa je zagotovo na Borštnikovem srečanju nagrajena scenografija Branka Hojnika v predstavi 1973 (Tomi Janežič, 2025).

Začel je kot odrski delavec. Takratni inspicient Boro Vujičić, “najboljši inspicient”, mu je prve dni zaupal odpiranje in zapiranje zavese: “Zaradi treme in strahu, da kaj zafrknem, sem zaveso odprl in nato celo dvourno predstavo stal ob njej in čakal Borotov znak, da jo zaprem.” (smeh) Pozneje je postal pomočnik odrskega mojstra Staška Mariniča, ki mu je postavil trdne temelje, s katerimi je po njegovi smrti lahko prevzel njegovo delo. Naučil ga je, kako delati varno, natančno in dovršeno.Skupaj sta preživela veliko časa. Delila sta si delo in tudi rock'n'roll: “Bil je kot brat. Še vedno ga pogrešamo.”

Delo odrskih delavcev se začne s prvo merilno vajo s scenografom: “Takrat naredimo markacijo z belim gledališkim trakom, da preverimo vizuro, za orientacijo postavimo začasne kulise. Ko je scenografija narejena, jo prevzamemo, do zadnjega detajla ponavljamo postavitve in po potrebi v dialogu s scenografom prilagajamo različnim odrom.” Med predstavo se ekipa v zakulisju nevidno premika: “Vsi smo oblečeni v črno, za črnimi kritji hodimo tiho v neslišni obutvi. Telefoni so na odru strogo prepovedani. Včasih je treba počakati na glasnejšo glasbo, da se kaj sproti privije ali premakne. Za menjavo scenografije med pavzo imamo ponavadi na voljo le petnajst minut. No, včasih smo kot statisti tudi vidni na odru.” Gledalec pa večinoma vidi le spremembo, ne pa usklajenih rok, ki so jo omogočile: “Pa vseh tistih ur fizičnega dela nakladanja in razkladanja! Piskanje tovornjaka pri vzvratni vožnji, ki nas opominja, da bo treba naložiti, razložiti, mi pred oči prikliče gledališče, tudi če ni pred gledališčem.” (smeh)

Vsako predstavo mora poznati do zadnjega vijaka: “Pripravim dokumentacijo, vse izmerim, zapišem in fotografiram. Vsak detajl. Vse stoodstotno preverim. Karabin mora biti zaprt, vijak na mestu in dobro zatisnjen, pohodna površina varna. Scenografija mora biti postavljena ob dogovorjenem času, saj so drugi sektorji odvisni od nas.” Odrsko delo ima veliko odgovornost: “Težki odrski elementi se dvigujejo in spuščajo nad igralci in vsaka napaka jih lahko ogrozi.” Vedno znova čuti posebno zadoščenje, ko gre vse tekoče in brez napak. Vedno optimističen - “Nima kej bet!” - je njegov znani moto.

Generalko spoštujejo kot predstavo pred občinstvom, saj omogoča odkritje napak in še zadnje izboljšave pred premiero, ki pomeni poseben stres: “Šele po kaki dvajseti ponovitvi se človek malo sprosti.” (smeh) Ko se predstava 'upokoji', kulise čez čas odvržejo na deponijo ali podarijo ljubiteljskim gledališčem.

Konstruktivno vodi desetčlansko ekipo: “Najpomembnejše je vzajemno zaupanje. In predaja zavedanja, da gledališče ni cirkus, ampak resno delo.” S sodelavci preživi veliko časa, še posebej na gostovanjih: “Moji prijatelji so v bistvu moji sodelavci. Že v očeh jim vidiš, kdaj je kaj narobe. Z njimi sem praktično več kot z družino.” Ni vsak za delo v gledališču: “Nepredvidljivost urnikov otežkoča načrtovanje prostega časa. Ni vikendov, ni večerov. Svoje življenje nekako daš gledališču. Poletni dopust je zato dobrodošla nagrada in tolažba hkrati. Mi pa zelo ugaja razgibanost, ki jo gledališče ponuja. Vsaka predstava je čarovnija zase. Novi kraji, novi ljudje. Ta vedno znova novi svet. Nekatere odrske delavce po Sloveniji pa poznam že od moje in njihove mladosti.”

Med zunanjimi sodelavci sta za odrskega mojstra najpomembnejša scenograf in režiser. Znotraj hiše pa najtesneje sodeluje z inspicientom, igralsko zasedbo, oblikovalci zvoka in luči, garderoberkami, mizarji in producentom: “Brez ekipnega duha gledališča ni.” Izjemno pomemben člen je tudi vodja tehničnih služb, s katerim dobro sodeluje: “Pa srečo imamo, da je med mizarji tudi kakšen nekdanji odrski delavec, ki s to izkušnjo lajša manipulativnost scenskih elementov.” Ker šteje vsak gram in centimeter manj.

Prosti čas rad preživlja doma. Je fotograf samouk (objavljen je njegov avtoportret, op. p.), rad kolesari, igra električno kitaro in posluša svojo zbirko tisočih vinilnih plošč black metala. Nekoč je zbiral tudi ptičje pajke in ljubezen do njih nakazujejo njegovi tatuji. Morda vzbuja strah - black metal nosi v sebi, a nudi nežnost, saj je izjemno čustven, zato ni čudno, da se rad crklja s svojima mačkama. Stara mama pa mu je predala ljubezen do kuhanja: “Celo ko skuham sebi, poskrbim za dekoracijo na krožniku.” (smeh) Je izjemen estet in pedanten človek, ki potrebuhe prijetno okolje. •