Mušič gre v Narodno galerijo
Vanda Mušič, nečakinja umetnika Zorana Mušiča, je Narodni galeriji donirala zbirko 57 Mušičevih del iz obdobja med leti 1936 in 1999. Donacija obsega olja, akrile na platnu, gvaše, risbe, grafike in tapiserijo. Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki pravi, da bodo to dragoceno donacijo po dokončani prenovi razstavili v Narodnem domu.
LJUBLJANA > Kot je pojasnila Barbara Jaki, so se z arhitektko Vando Mušič prvič srečali ob pripravah na Mušičevo spominsko razstavo, ki so jo v galeriji pripravili ob 100. obletnici umetnikovega rojstva. Zoran Mušič je bil po besedah Jakijeve na svojih začetkih vitalno povezan z Narodno galerijo, ki je štipendirala njegovo študijsko bivanje v Španiji. Takrat so si nekaj Mušičevih del, kopij znanih del španskih umetnikov, ki jih je kopiral po naročilu galerije, izposodili pri Vandi Mušič. To je bil začetek sodelovanja, nadaljnjih dogovorov in pozneje tudi prijateljstva.
Donacijo so v galeriji prevzeli ob podpisu pogodbe 19. maja. Ta obsega 57 del iz obdobja od leta 1936 do leta 1999, v njej so olja in akrili na platnu, gvaši, risbe in grafike, med njimi je tudi tapiserija. Motivi slik so različni, od dalmatinskih krajin, beneških vedut, portretov žene Ide do pretresljivih prizorov iz taborišča Dachau. Poleg tega je nečakinja načeloma za neomejen čas posodila še 40 del, ki so, po besedah Jakijeve, že v galeriji.
Mušičeva dela nameravajo, kot je povedala direktorica, razstaviti v prenovljeni palači Narodnega doma, v visokem pritličju zahodnega krila, čim prej po dokončanju del in po izteku razstave, posvečene realizmu, s katero bodo prenovljene prostore predali javnosti.
Pregled in kontekst
“Vsekakor gre za pomembno donacijo,v Sloveniji so takšne donacije redke,” nam je včeraj dejal velik poznavalec Mušičevega življenja in dela, umetnostni zgodovinar Gojko Zupan. “Posebej dragocena pa je ta donacija zato, ker bodo redka in težko dosegljiva dela sedaj skupaj in celostno predstavljena na enem mestu in ker hkrati pomenijo neposreden stik s sorodniki.” Zupan je še povedal, da je izjemnega pomena to, da ne gre za posamezna dela, temveč za pregled umetnikovega opusa ter da ima vsako delo svoj kontekst, to pomeni, da vemo kdaj, za koga, v kakšnih okoliščinah je nastalo.
Zupan meni, da je donacija Vande Mušič plemenito dejanje in naj bo zgled tudi drugim, ki doma hranijo dragocena dela naše umetnostne dediščine.
Na vprašanje, kako je z zbirko del, ki jo hrani umetnikova vdova Ida, pravi, da je v njenem arhivu kar nekaj ključnih del in da je ta arhiv še vedno nedostopen, obstaja pa tudi velik arhiv, ki ga je Mušič sam dal likovnim kritikom, ki naj bi naredili katalog raisonné. “Gre za dvajset in več škatel pretežno Mušičeve dokumentacije, ki se nahaja menda v Avstriji in je stvar lastninjenja kritikov Avstrije in Švice,“ nam je včeraj dejal Zupan. Največjo zbirko Mušičevih del pri nas hrani zbiratelj umetnin Igor Lah, dragocena zbirka grafik je na ogled na gradu Dobrovo v Goriških brdih.
Pomemben dostop javnosti
O tem, ali Mušičeva dela sodijo v časovni okvir Narodne ali katere druge galerije, pa Jakijeva meni: "Ob tem bi želela poudariti vsaj dve dejstvi: od leta 1986, ko je Narodna galerija prevzela in v svoje inventarne knjige vpisala dela iz vladne zbirke umetnin, se je časovni okvir zbiranja pomaknil globoko v 20. stoletje. Drugo pomembno dejstvo pa je, da pravzaprav ni pomembno, v kateri inštituciji so umetnine, da so le dostopne javnosti in da je zanje kar najbolje poskrbljeno v muzejskem smislu."
KLAVDIJA FIGELJ, STA
