Muzeji odprti za vse: od Lennona do zaklada
Tokrat je večina primorskih galerijskih in muzejskih hiš že sedmič na stežaj odprla svoja vrata. Tako pa niso oživeli le muzeji, marveč so sprehodi od enih do drugih odprtih vrat dodobra poživili tudi vzdušje v mestih. Akciji, ki v Sloveniji sicer poteka že deseto leto v želji, da bi te prostore približala širšemu občinstvu, pa so se tokrat prvič pridružili tudi na gradu Prem.
PRIMORSKA > Galeristi in muzealci so tudi letos ponudili številne brezplačne in izjemno raznolike prireditve: ob vodenih ogledov stalnih zbirk in razstav pa se je zvrstilo tudi precej otvoritev in dogodkov, ki so jih pripravili posebej za to priložnost.
Puli pod srajco, sintetika in Celentano
V Tolminskem muzeju je Poletna muzejska noč dosegla svoj namen, saj je bila večerna podoba muzeja živahno središče za obujanje spominov, od koder se je slišala glasba petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih let. V muzejsko stavbo se je mlado in staro zgrinjalo od poznega popoldneva pa do polnoči, dogodek so naslovili Se še spomnite 50-ih, 60-ih in 70-ih let? DJ Papa Willy Rogovili je vrtel gramofonske plošče, ustvarili pa so tudi posebno steno s predmeti, ki so zaznamovali pretekla desetletja, predvajali so fotografije in razstavili oblačila “tistega” časa. Katerega časa? “Tistega, ko so naše mame nosile pulije pod srajco, špičaste modrce in sintetiko, poslušale Rito Pavone, Celentana...,” so komentirali obiskovalci. Muzealci so ta večer pozvali celo obiskovalce, da prinesejo predmete s kašče in jih postavijo na razstavo. In so prinesli: star likalnik, fen, palični mešalnik, kalkulator, fotografije prvih izletov na Vršič z avtomobilom. V muzeju je svoje mesto našel tudi stari juke box, pred katerim se je na trenutke nabrala vrsta vseh tistih, ki so si želeli slišati “pesem za dinar.” “Izredno lepo je, da smo v muzeju lahko ponoči in da se družimo v tako sproščenem vzdušju,” je bila navdušena obiskovalka.
Zvezda letošnje Poletne muzejske noči Tolminskega muzeja je bila Cockta, ena izmed najbolj trdoživih in prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk. Na gostujoči razstavi Slovenskega etnografskega muzeja, ki bo na ogled do 7. septembra, bodo poleg nje predstavljene še številne druge slovenske blagovne znamke in predmeti, ki nas nanje spominjajo. Kar lepo število slednjih je za razstavo prispeval privatni zbiralec Miro Slana, ki ima v Lokvi pri Divači urejeno stalno razstavo, oziroma tako imenovano Fabianovo muzejsko trgovino.
Na ogled nova Gazela
V pivškem Parku vojaške zgodovine (PVZ) so obiskovalcem poleg vodstva po stalnih zbirkah ponudili ogled novega eksponata. Gazela TO-001 Velenje velja za prvi letalnik Slovenske vojske (SV) in najbolj množičen večnamenski lahki helikopter, ki je bil občinstvu že predstavljen leta 2008. Takrat so ga restavrirali in mu povrnili sijaj poletnih dni iz leta 1991. Kot je pred dnevi za PN povedala predstavnica za odnose z javnostmi SV Carmen Kos, so se za začasni premik gazele odločili, ker do sedaj ni bilo priložnosti, da jo razstavijo v primernih prostorih. ''V PVZ pa bo na ogled, kar si kot muzejski predmet izrednega pomena za slovensko vojaško zgodovino tudi zasluži,'' je še poudarila Kosova. Četudi so se v soboto obiskovalci - teh je bilo 171 - že lahko srečali s helikopterjem, pa bo njegova slovesna otvoritev z obrambnim ministrom Alešem Hojsom, ki jo bosta pospremili še priložnostna razstava in igrano-dokumentarni film TO-001 Velenje, prihodnjo sredo.
Srečanje s Predjamskim zakladom
V Notranjskem muzeju v Postojni so v soboto popoldne odprli razstavo Predjamski zaklad. Razstava, ki jo dopolnjuje glasbena kulisa, je razdeljena na dva dela. V prvem je kratka zgodovina gradu in podatki o prenavljanju grajske stavbe, ko so odkrili dragocen grajski zaklad. Predstavljene so vse zakladne najdbe, njihov namen, čas izdelave in posebnosti. V drugem delu je na ogled postavljen renesančni zaklad: deset predmetov, sedem pivskih posod, solnica in dva svečnika. Vsi so srebrni in večina jih je pozlačenih, krasi pa jih bogat okras. Avtorica razstave, ki bo v muzeju na ogled tri tedne med 11. in 18 uro, je arheologinja Alma Bavdek.
Noč, ki ima svojo moč tudi čez leto
Koprski muzeji in galerije so se slovenski poletni muzejski karavani prvič pridružili pred sedmimi leti. Tokrat so v Pokrajinskem muzeju pripravili osem dogodkov - med njimi so bile delavnice, vodeni ogledi stalnih zbirk, interaktivna pobuda Pripovedujem zgodbo o mestu:(ne)vidno mesto Koper ter vrhunec - odprtje razstave Moped, ki te ne pusti na cedilu (Tomosovi dvokolesniki 1955 - 1989). Za postavitev, ki je nastala na pobudo in v sodelovanju sekcije Tomos pri Moto društvu Rex ter Tehniškega muzeja Slovenije iz Bistre in Pokrajinskega muzeja, je po besedah Brede Krašna, v.d. direktorja koprskega Pokrajinskega muzeja, že pred odprtjem vladalo izjemno zanimanje. “Ves teden so ljudje telefonirali in spraševali, kdaj si jo bo mogoče ogledati,” pravi Krašna in dodaja, da ima Poletna muzejska noč svojo moč tudi čez leto. “S kolegi opažamo, da so se ljudje navadili stopiti v muzej. To je bil navsezadnje cilj te pobude, in ker nam ga je uspelo doseči, mislim, da smo lahko zelo zadovoljni. Med našimi obiskovalci ni malo takih, ki so v naš muzej prvič obiskali na Poletno muzejsko noč, ga ob tej priložnosti spoznali, sedaj pa se pri nas oglasijo večkrat.”
Umetniški mostovi
Izolski utrip na Poletni muzejski noči že vrsto let zaznamuje 15-letno sodelovanje med Društvom likovnih umetnikov Insula in videmskim Centro friulano di arti plastiche, ki v sodelovanju z italijansko skupnostjo v galeriji Insula in v Manziolijevi palači postavita skupno razstavo. na njej sodelujejo štirje slovenski in štirje italijanski ustvarjalci. Akcija, ki se zadnji dve leti zgovorno imenuje Most, Ponte, Puint, je letos izbrala tematiko rib, ki tako ali drugače zaznamujejo tudi Izolo, kjer si po besedah Silvana Saua želijo tudi svoj muzej, a ne za vsako ceno. “Sem za Izolo muzejev, ne pa za Izolo muzej,” je na otvoritvi razstave zatrdil Sau. Želi si, da bi mesto ohranilo živahnost, k čemur je včeraj italijanska skupnost svoj delček prispevala tudi s koncertom dveh tamburaških orkestrov: koprskega Mandolinistica Capodistriana in nemškega Münchner mandolinen zirkel, ki ga je v Izolo pripeljala tamburistka Ada Soldatič Rösch. Koprčanka, živeča v Münchnu, je bila članica nekdanjega orkestra italijanske skupnosti, ki so ga v Kopru znova obudili leta 2010. Zato si je zaželela, da bi z nemškim, kjer zdaj igra in letos praznuje 85-letnico delovanja, nastopili na skupnem koncertu.
Mlade sile in ščepec nostalgije
V koprskih razstaviščih Obalnih galerij - Loži in Meduzi - so tokrat namenili prostor mladi ustvarjalnosti. V Meduzi pod naslovom Art&Fashion razstavljajo študentje magistrskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil. Razstavljene kreacije so navdihnila dela iz stalne zbirke Obalnih galerij, v galeriji Loža pa so odprli bienalno razstavo Pogled 6. Ta pod naslovom Jaz, tukaj, zdaj na vpogled ponuja dela 20 umetnikov in umetnic oziroma umetniških kolektivov, in tako omogoča gledalcu svež stik z domačo aktualno likovno produkcijo.
“Kaj pa imajo skupnega Yoko Ono, Lennon in Tito?” so se spraševali mnogi obiskovalci portoroškega razstavišča Obalnih galerij Monfort. Najkrajši odgovor je: povezuje jih hrast. Tisti, ki že 43 let raste na vrtu nekdanje predsedniške rezidence v Beogradu. Konceptualna akcija, ki jo predstavlja razstava Yoko, Lennon, Tito: konceptualna akcija (zasnovali sta jo Galerija Bel Art iz Novega Sada in Muzej zgodovine Jugoslavije iz Beograda, kjer so jo predstavili pred dvema letoma), je tri osebnosti povezala z želodi, ki jih je konceptualna umetnica Yoko Ono ob podpori moža Johna Lennona leta 1970 razposlala 50 državnim voditeljem, s prošnjo naj jih posadijo, da bi iz njih vzklile “žive skulpture, posvečene miru”. Ta konceptualna akcija je vključila tudi Tita, o čemer pričajo razstavljeni dokumenti in zavojček, v katerem je želod prispel v Beograd. “Lennon predstavlja zahod, Yoko Ono vzhod, Tito pa je vmes, neuvrščeni,” je komentirala obiskovalka, ki kar ni mogla nehati plesati, saj so se ji razstavi (skoraj) uresničile sanje. Na odru je namreč natopila zasedba The BestBeat. Fantje iz Beograda verno utelešajo svoje vzornike iz Liverpoola, z nastopom pa so uspeli pričarati tudi nekaj duha, kakršen je Yoko Ono, Lennonu in drugim dovoljeval sanjati boljši svet.
KLAVDIJA FIGELJ, LORI FERKO, TINO MAMIĆ, MAKSIMILJANA IPAVEC, MAJA PERTIČ GOMBAČ
