Muzika z dušo, srcem in možgani
Poletna koncertna sezona je živahnatudi v Lignanu, kjer je v sredo za zabavo z eksplozivno mešanico svetovnih hitov in novih skladb poskrbel angleški bend Kasabian, večer zatem pa je zimzelene klasike s koncertnimi raritetami prepletal veliki kantavtor Francesco De Gregori.
LIGNANO > Polotok so najprej stresali ostri rifi in plesni ritmi, s katerimi se ponaša angleški bend Kasabian.
Na odru v prijetnem amfiteatru Arena Alpe Adria je šesterica v uri in pol nanizala 18 skladb, začenši z ostro III Ray (The King) z lanskega, šestega studijskega albuma For Crying Out Loud. Sledil je presek 20-letne kariere; zvrstile so se Underdog, Days Are Forgotten, Club Foot, L.S.F. (Lost Souls Forever) ...
Tudi na odru je v središču močen dvojec: pevec Tom Meighan (1981) in kitarist Sergio Pizzorno (1980), ki kot avtor pesmi zna iz temačnih občutij tkati svetlobo, kar na zadnji plošči dokazujeta tudi izvrstni Bless This Acid House in You're in Love with a Psycho - pa četudi si je bend s slednjo prislužil očitke, da v ljubezenski izpovedi in zlasti spremnem videospotu sramotno stereotipno obravnava duševne bolnike.
Očitki gor ali dol, mladina v amfiteatru je pesem veselo tulila, gromko pa pozdravljala zlasti Pizzora, ki je po dedku Italijan, poleg tega pa oboževalec skladatelja Ennia Morriconeja - po njem je imenoval sina in v Lignanu med svoje skladbe vtkal tudi mojstrovo prastaro The Ecstasy of Gold.
Posebna poslastica je bila akustična trpka ljubezenska Goodbye Kiss, po novi Comeback Kid pa sta zabavo ognjevito do vrhunca pripeljali dobri stari Vlad the Impaler in Fire.
Večer zatem je na isto prizorišče Francesco De Gregori (1951) pritegnil v povprečju dvajset, trideset let starejše občinstvo, med katerim pa je bilo videti tudi otroke - naj v živo izkusijo domačo legendo!
Kantavtor iz Rima je že od lani na turneji z manjšim bendom kot sicer: spremljajo ga basist Guido Guglielminetti, desna roka že več kot 30 let, pianist Carlo Gaudiello, kitarist Paolo Giovenchi in Alessandro Valle, ki zaigra na pedal steel kitaro, mandolino, bendžo ...
De Gregori je v Lignanu poprijel za orglice in akustično kitaro ter v dveh urah nanizal 22 skladb, od uspešnic in koncertnih standardov Generale, La leva calcistica della classe '68, Santa Lucia, Buonanotte fiorellino in La donna cannone do dobrodošlih raritet, denimo ostre družbenokritične Bambini venite parvulos in zlasti Raggio di sole, ki jo je napisal kot dobrodošlico svojima otrokoma - na smešni in žalostni svet, že tedaj prepoln ljudi, sta leta 1978 prišla dvojčka Marco in Federico.
Občinstvo je sedišča začelo zapuščati šele, ko se je med protivojno 4 marzo 1943 skozi De Gregorijeva usta oglasil pokojni Lucio Dalla. Med klasiko Titanic se je zabava razpočila, dodatek je De Gregori začel s kozarcem belega vina in cigareto, po mlajši Falso Movimento in najstarejši tega večera, neumrljivi Alice, pa se mu je na odru pridružila Alessandra Gobbi - Chicca, s katero je poročen že 40 let. Zapela sta zimzeleno neapeljsko Anema e core, slavno po vsem svetu. Chicca je pograbila tamburin in ostala ob možu še pri sklepni uspešnici Rimmel, ki je tokrat zazvenela kot ležeren country. “Lepe počitnice vam želim,” je ljudstvu še zaželel De Gregori. Eden od zaslužnih, da so res lepe.
