Na 14. FSF res izjemna bera filmov
Naslednji konec tedna bo 14. Festival slovenskega filma v Portorož prinesel bogato bero domačih filmov, ki je po mnenju festivalskega selektorja Gorazda Trušnovca tudi nadpovprečno kakovostna. Badjurovo nagrado za življenjsko delo bodo letos podelili Ljubu Struni.
PORTOROŽ> Letos bodo filmi v Portorožu domovali le tri dni, od petka, 30. septembra, do nedelje, 1. oktobra. V tekmovalnem programu bo prikazanih 33 filmov, od tega 8 celovečernih, trije dokumentarni, 17 kratkih igranih in animiranih ter 25 študentskih filmov, skupaj s spremljevalnim programom pa jih bodo v Portorožu predvajali kar 67.
Nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo bodo v Portorožu podelili Ljubu Struni, čigar delovanje v okviru domače filmske produkcije je bilo po mnenju žirije, ki ji predseduje Maja Weiss, vsestransko, saj je nastopal v vlogah organizatorja, pomočnika direktorja, direktorja filma, fotografa, asistenta kamere, snemalca in številnih drugih. Nagrado mu podeljujejo “za njegov izjemni ustvarjalni prispevek tako na področju domače filmske produkcije kot tudi pri številnih mednarodnih koprodukcijskih projektih.”
Ali je letos izbiral med izjemno dobrimi ali povprečnimi filmi, smo vprašali filmskega selektorja Gorazda Trušnovca: “Vprašanje, ali je težje delati selekcijo v izjemno dobri ali slabi letini, je za selektorja zahtevno. Svoje delo ne bi ocenil kot težko, temveč kot zelo težko.” Letos je bilo prijavljenih 130 filmov, kar znese skoraj 74 ur avdio vizualnega materiala, povzema selektor, ki obenem poudarja, da je bilo že po hitrem pregledu jasno, da gre za izjemno kakovostno produkcijsko letino: “Resnično sem se namučil, da sem vse odbral in razdelil po sekcijah, ki so precej rigidno določene, in vse to umestil v tri dni, tako da bo program res nagneten. Po drugi strani je pa res dober občutek, da gre za zelo dobre filme.”
Trušnovec se je med drugim na včerajšnji tiskovni konferenci zavzel, da bi festival časovno raztegnili na več dni, saj bi tako obiskovalci dobili boljši pregled nad novonastalimi deli. Ob tem pa razmišlja, da bi v primeru vztrajanja pri treh dneh, veljalo razmisliti o specializaciji festival ter Festival slovenskega filma spremeniti v festival slovenskega igranega filma.
Med celovečerci so poleg Cvitkovičevega Arhea v tekmovalnem programu še Lahko noč, gospodičnaMetoda Pevca, komediji Kruha in iger ter Prepisani v režiji Klemna Dvornika, drama IzletNejca Gazvode, komedija Stanje šokaAndreja Košaka inZmaga ali kako je Maks Bizgec zasukal kolo zgodovine Mirana Zupaniča.
Med primorskimi ustvarjalci se je letos v tekmovalni program uvrstil režiser Jan Cvitkovič s filmom Arheo. Cvitkovič bo letos na festivalu v dvojni vlogi, saj igra tudi v filmu Metoda PevcaLahko noč, gospodična. Slovenski mladinski film Črni bratje režiserja Tuga Štiglica, ki je nastal po Bevkovi povesti in se godi na Primorskem, se je uvrstil v pregledni program, nekatere pa je presenetila odločitev, da se na festival ni uvrstil dokumentarno-igrani film Streli v Bazovici, ki ga je po scenariju Jadrana Sterleta prav tako posnel Štiglic.
“Črni bratje so uvrščeni v pregledni program. Film je kakovosten, zanimiv, v vseh pogledih nadpovprečen, saj se ukvarja s širše pomembno temo in bi bil kako drugo leto zagotovo umeščen v tekmovalni program, a ker je bilo že igranih filmov sedem, je časovni pritisk botroval odločitvi, da se filme, ki niso bili premierno predstavljeni - ta je že bil predvajan na televiziji - umesti v pregledni program. Enako velja za Strele v Bazovici, ki je tudi izjemno kakovostno narejen dokumentarec in ima prav tako pomembno temo, segajočo čez slovenske meje,” pojasnjuje svojo odločitev Trušnovec.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
