Na koncertu je globoko žalost prepletal s humorjem (video)
Ne, na debelo uro dolgem nedeljskem koncertu Primorskega poletnega festivala dvorana koprskega gledališča ni bila napol prazna, marveč napol polna. Svetlogledi pevec otožnih pesmi Božo Vrećo je na prostranem odru nastopil čisto sam in prepeval a capella, torej brez glasbene spremljave.
KOPER > Še preden so se zavese razgrnile, je zadonel njegov hipnotični glas, prepevajoč sevdalinko Aladža, posvečeno sloviti džamiji v pevčevi rodni Foči, mogočni zgradbi, zgrajeni leta 1550 in porušeni v vojni leta 1992.
Naposled se je prikazal še ponosni imetnik dragocenega glasu, dolgolas in bradat, obut v čevlje z visoko peto, nadspolen, objokujoč tako ženske kakor moške žalostne usode. V ozadju so se na platnu vrstili slikoviti portreti narave, od razburkanega morja in drevesnih krošenj do žitnega klasa in sinje modrega neba, medtem ko je Vrećo nizal sevdalinke in pletel tragične zgodbe iz časov Osmanskega cesarstva, med katerimi je vse več njegovih, avtorskih.
Predstavil je tudi nekaj čisto svežih, ki bodo izšle na naslednjem, njegovem že četrtem albumu. Melanholijo je vztrajno prepredal z upom, živahen ritem pa je med eno od pesmi udarjal kar s kamenčkoma, ki ju je pred koncertom poiskal na obali. Poslušalci so mu pomagali s ploskanjem.
S pesmijo je napovedal svojo skorajšnjo poroko, s pretresljivo Elmo pa se spomnil bržkone edinega svojega dekleta - pri petih letih mu je ljubezen izpovedala vrstnica, ki so jo pozneje med vojno ubili. Vzdušje je uravnotežil z burleskno priredbo sicer žalostne Teško meni jadnoj u Sarajevu samoj, večer pa na veliko veselje zbranih zaokrožil z ljudsko Zvijezda tjera mjeseca, pri kateri mu je pritegnilo iz pesmi v pesem bolj sproščeno, korajžnejše in glasnejše občinstvo.
Po koncertu je pevec v gledališki kavarni predstavil še novo knjigo Mila, zbirko pretežno avtobiografskih zapisov, ki jo je posvetil svoji največji podpornici, mami. “Imela je zelo težko življenje,” je zbranim pojasnil pevec, ki je prav tako prestal nemalo grenkih izkušenj, zlasti zaradi svoje “drugačnosti”. Je hkrati moški in ženska, tovrstna prostrana identiteta pa mu odpira vrata v svobodo, s katero mimogrede opoji obiskovalce svojih nastopov. Med prepevanjem sevdalink, ki jih tudi piše, izpoveduje globoko žalost, sicer pa je izjemno živahen, radoživ in duhovit. O tem so se prepričali tudi obiskovalci prav posebnega koncertnega večera 23. Primorskega poletnega festivala.
ANDRAŽ GOMBAČ
O tem smo pisali:
