Na potep za Simonom Gregorčičem
Knjižica Popotovanje z Gregorčičem: med nebom in zemljo je prva publikacija, ki na enem mestu dovolj izčrpno zaobjame življenjsko pot Simona Gregorčiča, njegovo ustvarjanje in vpetost v čas. Avtor Mihael Glavan jo je zasnoval tako, da je praktična, uporabna za mladino in tudi turiste.
VRSNO > Knjižico, ki jo je izdala in založila Goriška knjižnica Franceta Bevka in ki je naprodaj po 11 evrov, so v sodelovanju s Tolminskim muzejem predstavili pred dnevi v rojstni hiši Simona Gregorčiča na Vrsnem. Kot pravi direktor knjižnice Boris Jukić, je po izdaji monografije o Simonu Gregorčiču leta 2006 ostalo še veliko gradiva, na osnovi katerega je nastala za vse uporabna publikacija, ki strjeno pripoveduje o pesniku.
Za majhen denar vse o pesniku
Avtor Mihael Glavan, ki je z Alešem Bergerjem pred petimi leti pripravil monografijo o goriškem slavčku, razkriva dva povoda za nastanek knjižice: “Gradivo o Gregorčiču je bilo doslej težko dostopno v arhivih in debelih knjigah, ki jih ne moremo nositi s seboj. Zdaj je za majhen denar na voljo celovita predstavitev pesnika, ki je uporabna za vse, zlasti za mladino in turiste. Razmišljamo o vsaj delnem prevodu v angleščino.”
Kot varuh gradiva o Simonu Gregorčiču v Narodni in univerzitetni knjižnici se Glavan že tri desetletja ukvarja z raziskovanjem pesnikovega življenja. “Uporabil sem novodoben pristop, ki namesto suhoparnih podatkov in letnic zaobjema kulturnozgodovinski čas, v katerem je pesnik živel in delal, ljudi in naravo. Vse to sem na 80 straneh povezal v celoto skupaj z objavo pesmi iz različnih obdobij in z zgodovinskimi in aktualnimi fotografijami.”
Po Glavanovem mnenju bi v Novi Gorici lahko postavili vsaj smerokaz za Kobarid, da bi popotniki našli pot do Gregorčičevega rojstnega kraja in groba.
Trije življenjski krogi
Popotovanje z Gregorčičem se opira na tri glavne pesnikove življenjske kroge. Domačijski pripoveduje o otroštvu na Vrsnem in posmrtni vrnitvi. Drugi del pripoveduje o življenju in delu v Braniku, ko je nastal glavni pesniški opus. Tretji del zajema obdobje v Gorici, ko se je pesnik v starejših letih poglobil v pastoralno službo, verske teme, prevajanje psalmov, gradil je šolski dom in urejal razmerja z družino.
“Že zgodnje Gregorčičeve pesmi so kljub čustvenosti in svetobolju zanimive. Najbolj žive so ostale tiste, ki so povezane z domom in naravo, denimo Veseli pastir. V zreli dobi so po izkušnji z ljubeznijo nastajala njegova temeljna dela, kot so Soči, V celici, Ujetega ptiča tožba, Človeka nikar! Bralca poskušam napeljati k zaznavanju ozadja nastajanja pesmi,” pojasnjuje Glavan. Razkriva pesnikovo povezavo s Hrvati, Srbi, z Italijani. Zelo so Gregorčiča cenili Čehi in Slovenci na avstrijskem Koroškem.
“Gregorčič večno živi, ker je znal ujeti boleče trenutke v kulturni zgodovini. Zato je bil že za življenja sprejet in slavljen,” ugotavlja Glavan. Spodbudil je kulturno-umetniške akcije. ”Gregorčičev spomenik v Ljubljani ob Narodni in univerzitetni knjižnici, ki ga je leta 1937 izdelal kipar Zdenko Kalin, je pravi arhitekturni spomenik. Gregorčiča so nosili na zastavah v prvi in drugi svetovni vojni,” večplastno pesnikovo vlogo razkriva Glavan in ob tem predstavlja zanimive načrte. Pripravlja objavo vseh 33 kartic iz prve svetovne vojne z Gregorčičevimi verzi, portreti, ilustracijami na temo pesmi. Skupaj z novogoriško knjižnico razmišlja, da bi jih izdali tudi v nemškem, italijanskem in angleškem jeziku.
NEVA BLAZETIČ
