Na Razdrtem se začne rokenrol

NOVA GORICA > Pevka in pianistka Beti Strgar je s skupino, ki jo sestavljata kitarist Simon Žižmond - Žiža in bobnar Martin Gerbec, doživela koncertni debi, Severa Gjurin in kitarist Dejan Lapanja pa sta vnovič potrdila odlike, po katerih slovita. Obe zasedbi sta bili toplo sprejeti in polna terasa poslušalcev je dokazovala, da so tovrstni glasbeni dogodki zaželeni.

Človek zgodbe posluša in pripoveduje že od nekdaj, in to je tudi temelj kantavtortva. “Težava današnje glasbe je, da je vsa vnaprej določena,” ugotavlja Beti Strgar. “Mi pa si ne želimo ustvarjati strogih struktur niti predalčkati vsakega tona posebej, temveč se poskušati približati občutku; da tisto, kar čutiš v določenem trenutku, preneseš sočloveku. Undisclosed, kot je ime našega projekta, nakazuje na nedokončanost. Vedno bomo stremeli k temu, da bomo pustili stvari nekoliko nedefinirane. Nobena naša skladba nikoli ne zveni popolnoma enako, kakor tudi človek ni nikoli enak.”

Severa Gjurin in Dejan Lapajna skupaj ustvarjata že od najstniških let. Med njima teče edinstven ustvarjalni zagon. Njuna pripoved, čeprav prihaja iz dveh ust, govori isto stvar. Poleg dobrih besedil in inventivne glasbe, je pri njiju navdušujoča poustvarjalna energija. Interpretativno sta kot eno. Pa vendar se na njuni profesionalni poti spoprijemata s slovensko problematiko tovrstnega ustvarjalnega koncepta. “Kantavtorstvo v Sloveniji je eden nosilnih stebrov glasbene kulture,” poudarja Severa. “Vemo, kakšen vpliv imajo hollywoodske pripovedi, tako filmske kakor glasbene. Utrjujejo kulturo in jezik povsod po svetu. Pri nas se zavedamo kakovosti svojega dela, nikakor pa nismo zreli to zdravo samopodobo ponesti naprej, najprej na domači, potem pa še na svetovni teren. To bo možno, ko bomo dojeli kakovost in se ovedli teže svojega kantavtorstva.”

Tudi mlajša generacija ugotavlja, da je kantavtorstvo v Sloveniji nekoliko prezrto. Pri nas ima malo priložnosti. Vedno manj je lokalov, ki ponujajo živo glasbo,” pravi Beti Strgar. “Danes se je težko ukvarjati s to dejavnostjo. Večina naših kantavtorjev avtorsko glasbo preigrava v svojih sobah. Potem jim zmanjka motivacije, ker s tem materialom ne morejo narediti nič, in prenehajo. Hkrati postajajo tudi glasbeniki bolj pasivni oziroma premalo vztrajni. Kantavtorstvo je praksa, ki izginja iz javnosti. Prav tako primanjkuje 'jam sessionov', ki bi povezovali glasbenike. Škoda, saj se ravno znotraj takih večerov razvijejo najboljše stvari.”

Primorska goji do kantavtorstva poseben odnos. “Ko se voziš od Razdrtega naprej proti Novi Gorici ali na Obalo, je kot bi prestopil mejo v rokenrol pokrajino,” opaža Dejan Lapanja. “Od nekdaj zaznavam Primorsko na tak način, saj je že od šestdesetih let tukaj prisoten rokenrol.”

Morda prav v tem tiči srčika KvantAvtorskih sabotaž v Novi Govorici. Te se bodo nadaljevale tudi v tem mesecu: 19. novembra bosta v Novi Gorici besnela Jani Kovačič in Ana Pupedan.

METKA SULIČ