Na robu kulturnega prostora
Želja pisatelja je, da za sabo pusti esenco svojega prostora, meni Aljoša Curavić, gost predzadnjih Pogovorov o branju v letošnji sezoni.
KOPER>Aljoša Curavić, Koprčan, pisatelj in novinar z italijanskimi in hrvaškimi koreninami, je s svojo multikulturno identiteto človek na stičišču različnih nacionalnih skupnosti. Beseda se je zato v torek zvečer sukala predvsem okrog njegovega doživljanja istrskega prostora iz dveh različnih pozicij: novinarske in pisateljske, seveda s poudarkom na slednji. Pogovor v koprskem gledališču je potekal v slovenščini in italijanščini, ki je avtorjev materni jezik, čeprav obvlada tudi slovenščino. Curavić, sicer odgovorni urednik italijanskega programa na Radiu Koper-Capodistira, je med drugim dolgoletni kolumnist 7. vala, petkove priloge PN.
Do sedaj je izdal dva romana, oba v italijanskem jeziku, in sicer Sindrome da frontiera in A occhi spenti. Jasna Čebron je poudarila, da je diskurz literature tega prostora vezan na specifično preteklost in s tem povezano nostalgijo, medtem ko se Curavić temu uspe izogniti. Njegovi liki so zvečine sodobni priseljenci, ki žive na robu tega kulturnega prostora, prav zato, tako se zdi avtorju, pa ga še bolj značilno oblikujejo. Pripoved odlikuje tudi zapletena pripovedna struktura, ki se razpleta v stilu in z motivi klasične kriminalke.
Curavić poudarja pomembnost zgodbe, saj se z njo začne vsaka pripoved, tudi novinarska. Namigne tudi, da navdih večkrat išče v črni kroniki, v zgodbah, ki se vsak dan dogajajo okrog nas. S tem sta se sogovornika dotaknila tudi vprašanja, kaj predstavlja srce nekega kulturnega prostora, na primer mesta Koper, na kar pa seveda ni preprostega odgovora.KAJA PINTER
