Na slovenskem prazniku knjige v središču Francija

LJUBLJANA > Sejem bo tokrat prvič mednarodno obarvan; v Ljubljano prihajajo francoski avtorji Pascal Bruckner, Jacques Rancier in Frederic Beigbeder, na največjem slovenskem knjižnem prazniku pa bodo jutri podelili tudi nagrado za najboljšega mladega prevajalca. Za prevod dela Poskus sobeMarine Cvetajeve, ki je izšlo pri založbi KUD Zrakogled, jo bo prejela Koprčanka Andreja Kalc.

Ob lanski, jubilejni izvedbi Slovenskega knjižnega sejma so se organizatorji odločili, da bodo prireditev, ki doslej veljala predvsem za komercialno-kulturno, uveljavili tudi kot družaben dogodek. Sejem namreč obišče približno 30.000 ljudi, od tega 7000 otrok, zato je ena od letošnjih novosti festival Cicifest.

Kot pravi Zdravko Kafol, predsednik upravnega odbora sejma, si želijo nagovoriti tudi deprivilegirane skupine, zato se bodo odpravili med ljudi, ki ne morejo na sejem. Nejc Gazvoda bo, denimo, obiskal brezdomce na Metelkovi, Andrej E. Skubic Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, pesnica Cvetka Bevc pa Zavod za prestajanje kazni zapora Igetos med brezdomce in zapornike. Kafol meni, da mora biti dober sejem tudi družbeno odgovoren in kot zgled postavlja frankfurtski sejem, na katerem podeljujejo mirovno nagrado.

Organizatorji menijo, da bi si Ljubljana zaslužila mednarodni knjižni sejem. Ob tem se je po Kafolovih besedah treba zavedati, da ti sejmi ne zrastejo čez noč, ampak se gradijo leta. “Če imaš le državo gostjo, to še ni mednarodni sejem, zato si ne delamo utvar, da je slovenski sejem že mednaroden, je pa naredil prvi resni korak v smeri internacionalizacije,” je med drugim povedal za STA.

V Sloveniji je prijavljenih skoraj 1300 založnikov, večina jih izda od ene do pet knjig. Skoraj 250 je samozaložnikov, okoli 140 založb izda letno več kot šest knjig, 75 založb pa od deset do sto in več. Prav slednje so vsakoletne razstavljavke na sejmu. Vselej se na sejmu predstavi tudi nekaj malih založnikov; letos jih bo 30.

S pomočjo Francoskega inštituta v Sloveniji so tokrat v središče postavili Francijo. V Ljubljano tako prihajajo Pascal Bruckner, Jacques Rancier in Frederic Beigbeder. Bruckner je spregovoril že sinočnjem odprtju sejma, danes ob 18. uri pa bo gost literarnega večera v Linhartovi dvorani. Rancier bo o svoji knjigi ob izidu knjige Aisthesis: Prizori iz estetskega režima umetnosti predaval jutri, Beigbeder pa med slovenske bralce prihaja z novim romanom Oona in Salinger. V sklopu sejma bodo podelili več sejemskih, pa tudi drugih nagrad. Sinoči so ob Schwentnerjevi nagradi podelili še posebno posebno priznanje knjižnega sejma; ob 10-letnici delovanja ga je prejela revija Bukla. Nagrada za literarni prvenec bo šla v roke Dina Bauka za roman Konec. Znova. Do nedelje, ko bo zadnji sejemski dan, bodo razglasili še najlepšo slovensko knjigo, obelodanili, katera je najboljša poslovna knjiga, podelili nagrado zlato okno za najboljšo knjigarniško izložbo, zlate hruške, predstavili bodo nominiranke za nagrado Mira, nominirance za Modro ptico, založba Družina pa bo podelila svetlobnico.

MI, STA