Na Tolminatorju letos tudi škotske dude, ukulele in joga na plaži

TOLMIN > Ko govorimo o “nekoliko barvitejšemu” mlajšemu bratu nekdanjega festivala, ki je Tolmin postavil na svetovni festivalski zemljevid, moramo poudariti, da Tolminator ni dom izključno metal glasbe. Na treh odrih namreč odmevajo tudi punk, hardcore, synthwave, plesna glasba, prostor na programski shemi je letos našla celo skupina, ki je svojo glasbo osnovala na sila preprostem inšturmentu, ki ga po navadi ne povezujemo z metalci in črnino - ukulele.

Predvsem pa je Tolminator v minulih štirih letih dokazal, da ni zgolj naslednik nekdanjih festivalskih zgodb, temveč je okoli sebe ustvaril tesno povezano skupnost. Na sotočje se iz leta v leto vračajo obiskovalci iz številnih držav, mnogi med njimi že kot redni gostje, ki festival razumejo kot letno srečanje prijateljev in ne le niz koncertov. K temu prispevata sproščeno vzdušje in občutek pripadnosti, ki ga soustvarjajo organizatorji, prostovoljci, glasbeniki in občinstvo - od jutranje joge ob reki, druženja na plaži in v pivskem vrtu do nočnih zabav, kjer za didžejskim pultom stojijo kar člani nastopajočih skupin. Prav ta preplet glasbe, narave in skupnosti je v zadnjih letih postal zaščitni znak Tolminatorja ter eden glavnih razlogov, da se številni obiskovalci v Tolmin vračajo znova in znova.

Tudi za nežne duše se nekaj najde

A glasba je, kakopak, na prvem mestu. Kaj letos ponuja Tolminator? V Tolmin se po dolgih 13 letih vračajo švedski zastavonoše melodičnega death metala In Flames, po treh pa nemški aktivisti Heaven Shall Burn, znani po svojih glomaznih circle pitih - enemu bolj ikoničnih “ritualov” na metal koncetih, pri katerih stotine obiskovalcev kroži drug za drugim. Legendarni status bodo skušali upravičiti tudi Satyricon, eni osrednjih predstavnikov drugega vala norveškega black metala.

Barve Združenih držav Amerike bodo letos zastopali večni provokator Glen Benton s svojo zasedbo Deicide, pa pionirji newyorškega hardcorea Agnostic Front, brez katerih bi zgodovina hardcore punka zvenela precej drugače. Iz “dežele svobodnih in doma pogumnih” prihajajo še čutni Deafheaven, ki ob Sočo vabijo tudi nekoliko nežnejše dušice. Njihovo zadnjo ploščo Lonely People With Power smo v naši rubriki Zvočni bazar že pred časov vzeli pod drobnogled in drznili si bomo reči, da gre za enega tistih izdelkov, ki si zasluži več kot le bežen posluh.

Omeniti velja tudi škotske metalcore prvake Bleed From Within, ki bodo poskrbeli, da bodo na idilični lokaciji med Sočo in Tolminko odmevale - ja, pravilno ste uganili - škotske dude. Ko smo ravno pri “nekonvencionalnih” inštrumentih, omenili smo tudi ukulele. Italijanski Goregonzola preigravajo goregrind, le da ga pospremijo z do obisti distroziranim ukulelejem. Poslastica? Morda.

Domači ustvarjalci niso pozabljeni

Prostor se bo našel tudi za domače zasedbe. Neonske synthwave barve bo zastopal duo Neuromancer, iz globin krušnih peči prihajajo Trobec, tu so še skupine, kot so Poguba, pa shoegazerji Lars From Norway, noise rockerji mal pre mal, G.U.B., Greia, Tvrold, duo Chikpawza in “emoidni” Zbrucz, ki so veliko pogledov ukradli na letošnji ediciji showcase festival Ment.

Če je metal že dolgo univerzalni jezik, je Tolminator njegov poletni dialekt. Med Sočo in Tolminko se bodo tudi letos za nekaj dni srečali veterani, radovedni novinci, ljubitelji blast beatov, synthwavovskih nostalgikov, hardcore plesalcev in celo ukulele goregrinderjev. Težko si je zamisliti boljši dokaz, da ekstremna glasba že zdavnaj ni več zgolj glasba - temveč skupnost.