Nad Gorico po pravico
Ob 300-letnici tolminskega punta bodo danes ob 19. uri v Tolminskem muzeju odprli razstavo Nad Gorico po pravico. Direktorica muzeja Damjana Fortunat Černilogar je povedala, da bo razstava na ogled leto dni, na njej pa je predstavljeno predvsem vsakdanje življenje Tolminske in Goriške v času punta.
TOLMIN>“V zgodovinskih in drugih virih je bilo o poteku tolminskega punta doslej že veliko napisanega, zato smo se v Tolminskem muzeju odločili, da ob 300-letnici predstavimo predvsem vsakdanje življenje Tolminske in Goriške v tem času,” je povedala Damjana Fortunat Černilogar.
Čeprav je tolminski punt poznana zgodovinska tema, opisana tudi v šolskih učbenikih, o okoliščinah njegovega nastanka ni veliko znanega. To je bil zadnji večji kmečki punt na Slovenskem in je v marsičem že napovedoval družbene spremembe, ki jih je nekaj desetletij pozneje začela uvajati Marija Terezija in so dosegle vrhunec z marčno revolucijo leta 1848. Vedno večja družbena razslojenost, pri kateri meje med posameznimi stanovi niso bile več tako jasno in trdno začrtane, razkorak med najbogatejšimi in najrevnejšimi pa se je neprestano povečeval, je klicala po preureditvi družbe. Skrajni odziv na družbene razmere je bil množični upor. Osrednja prireditev v počastitev 300-letnice tolminskega punta bo v nedeljo ob 17. uri, na njej pa bo kot slavnostni govornik spregovoril predsednik države Borut Pahor.
V prvem od treh prostorov občasne razstave so tako predstavljene teme, kot so kmečko gospodarstvo in kmečka trgovina, ljudska pobožnost ter prehrana in oblačilni videz tolminskega človeka. V drugi sobi imajo osrednjo vlogo višji stanovi oziroma goriško plemstvo in meščanstvo. Predstavljena je organiziranost in zamejitev tolminskega gospostva in glavarstva ter odnos Tolmincev do zemljiškega gospoda in goriških deželnih stanov.
Dotaknejo se tudi gospodarjenja z gozdovi ter navad tedanjega plemstva in meščanstva. Zadnja soba je namenjena predstavitvi spopada med vladajočim razredom in kmeti, pri čemer je izpostavljen predvsem način kaznovanja, značilen za tisti čas. Nekaj besed je namenjenih tudi goriški kmečki vojski in posledicam tolminskega punta, je še povedala direktorica Tolminskega muzeja.
Avtorica razstave je kustosinja Karla Kofol, soavtorji pa Marko Grego, Damjana Fortunat Černilogar, Darja Pirih in Miha Mlinar. Gradivo so prispevali Tolminski muzej, Narodni muzej Slovenije, Fundacija Palazzo Coronini Cronberg, ZVKD Nova Gorica, Narodna galerija, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, družina Lapanja, Ljubo Čibej in Pokrajinski muzej Ptuj.
STA