Nagrada Opus Histriae Nataši Nefat
Nagrado Opus Histriae za najboljše delo na področju istrske zgodovine, umetnosti ali kulture za leto 2020 je prejela umetnostna zgodovinarka in arheologinja Nataša Nefat iz Pulja. Priznanje Summa Histriae za življenjsko delo na področju humanistike pa so podelili zgodovinarju Miroslavu Bertoši, so sporočili iz Humanističnega društva Histria.
KOPER > Nagrado Opus Histriae je komisija v sestavi Mihovil Dabo (predsednik), Neža Čebron Lipovec in Robert Doričić dodelila Nataši Nefat za uspešen zaključek dolgotrajnega in zahtevnega projekta obnove kaštela Petrapilosa, ki je primer kakovostne revitalizacije in prezentacije istrske arhitekturne dediščine na impresivnem primeru srednjeveške trdnjave.
Konservatorka za materialne in nematerialne kulturne dobrine pri Zavodu za spomeniško varstvo ministrstva za kulturo Republike Hrvaške v Pulju od leta 2000 izvaja različne raziskovalne in restavratorske programe s področja kulturne dediščine na istrskem ozemlju. Med temi velja izpostaviti projekt prenove gradu Petrapilosa ter dolgoletni projekt obnove cerkve sv. Jurija Starega in obzidja v Plominu, župnijske cerkve sv. Štefana v Motovunu, pavlinskega samostana v Svetem Petru v šumi, samostana sv. Frančiška v Pulju in cerkve sv. Jeronima v Humu, so navedli v društvu Histria.
Nagrajenka je dejavna na področju obnove premične kulturne dediščine. Je avtorica več znanstvenih in strokovnih prispevkov s področja varstva in obnove kulturne dediščine ter enciklopedijskih enot. Je doktorandka na oddelku za umetnostno zgodovino Univerze v Zadru.
Priznanje Summa Histriae Miroslavu Bertoši
Priznanje Summa Histriae je svet društva Histria, ki mu predseduje Robert Matijašić, dodelil Miroslavu Bertoši za izjemne dosežke pri raziskovanju zgodovine severnega Jadrana v zgodnjem novem veku, ki so odprli pot novim historiografskim pristopom pri preučevanju preteklosti in sedanjosti Istre, je zapisano v utemeljitvi nagrade.
Bertoša, rojen leta 1938 v Beogradu, je redni univerzitetni profesor, znanstveni svetnik, član sodelavec Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter predstojnik Inštituta za zgodovinske in družbene vede na Reki. Ukvarja se z gospodarsko in družbeno zgodovino Istre od 16. do konca 18. stoletja. V več kot petih desetletjih delovanja je izdal okoli 1000 bibliografskih enot, od tega približno dvajset monografij, ki večinoma izhajajo iz proučevanja izvirnega arhivskega gradiva. Lani so predstavili knjigo Historabilije XVI.-XVIII. stoljeća. Mali svijet Istre u doba Venecije, ki ponuja novo zaokroženo celoto že premišljenih in razkritih arhivskih tem, ki nakazujejo nove poglede in možnosti njihove interpretacije.