Nagrade, ki jih ne vidijo vsi
Nagrade tantadruj, s katero primorska gledališča ovrednotijo svoje delo in najboljše igralce, bodo podelili v petek. Na odru svoje matične hiše - SNG Nova Gorica - bo nagrado za življenjsko delo prejela Teja Glažar. Kdo bo prejel tantadruja za igralski in za gledališki dosežek, bodo razkrili šele na petkovi slavnostni podelitvi. Ta, kot kaže, ne bo minila brez grenkega priokusa - primorski gledališčniki so razočarani, saj na podelitvi ne bo predstavnikov ministrstva za kulturo.
NOVA GORICA > Teja Glažar v ansamblu Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica igra že skoraj pet desetletij. Kot je komisija zapisala v utemeljitvi, s svojim izjemno predanim in ustvarjalnim delom ni pripomogla le k umetniški rasti gledališča, temveč tudi k njegovi profesionalizaciji in obstoju sploh.
V pionirskih časih takratnega Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica je nastopila v povprečju v petih premiernih uprizoritvah na sezono, ob tem pa igrala tudi v ponovitvah iz prejšnjih sezon. V dolgoletnem ustvarjanju je oblikovala več kot 130 izvrstnih in samosvojih vlog v gledališču, omeniti pa velja tudi njeno delo v filmih, televizijskih dramah in nadaljevankah.
Nagrajenko obhajajo mešani občutki. “Po eni strani je človek take nagrade zelo vesel,” pravi. “Zdi se mu čudovito, da se kdo še spomni nanj, po drugi pa se počuti tudi malce žalobno, saj mu taka nagrada daje vedeti, da je na koncu neke poti.”
Kakšna je bila ta pot? “Ni bila ravno avtocesta, prej makadamska pot,” se trpko nasmehne igralka. “Še posebej rada se spominjam Ibsenove Nore, za katero sem dobila Severjevo nagrado in več samozavesti, ki mi je je zmeraj manjkalo. Na tej poti je bilo veliko tako lepih kakor tudi težkih trenutkov.”
Da je še zmeraj pri močeh, je zadnja leta večer za večerom dokazovala v Mlakarjevih in Tauferjevih superuspešnicah Duohtar pod mus! in Sljehrnik. “Res je, odigrali smo ogromno predstav. Ne vem, ali je v Sloveniji še kakšna dvorana, v kateri nismo nastopili, in v nekaterih smo celo večkrat. Tudi s Filumeno Marturano smo veliko gostovali, tako da sem se prav navezala na tisti kombi in ga že skoraj pogrešam,” se smeje. “Spomnim se, da sem nekega januarja imela kar 27 predstav, in to vse po vrsti na terenu. Utrujajoče je zlasti potovanje, ne toliko sama predstava. Igralcu je v veliko zadoščenje, če lahko nastopa v predstavi, ki gledalce nasmeji in navduši, da te potem ustavljajo na cesti, obujajo spomine na lepe trenutke in se ti zahvaljujejo.”
“S svojo igralsko zrelostjo in obenem mladostno zagnanostjo gledalce vedno znova očara in zapelje v iskrena in prepričljiva soočenja s figurami najrazličnejših žanrov in estetik,” je komisija utemeljila nagrado Teji Glažar.
Da bodo vidne uspehe vseh treh gledališč doma in v tujini povezali v nagrado tantadruj, so se v primorskih gledaliških hišah - SNG Nova Gorica, Slovenskem stalnem gledališču Trst in Gledališču Koper - odločili pred petimi leti. Z nagrado želijo artikulirati uspešnost gledališkega dogajanja in se oddolžiti tistim, ki so svoje življenje posvetili odrskim deskam, s podelitvijo pa nazorno pokazati, da Primorci delajo skupaj, da so vsa tri gledališča povezana, da so njihove koprodukcije zelo uspešne in da so v slovenskem gledališkem prostoru nadvse prisotni.
Ministrstvo za kulturo je nagrado tantadruj sprva prepoznalo kot pomembno, njegov odnos pa je z leti postal mlačen. “Že lani ni bilo nikogar z ministrstva, ki bi nagrade in naše delo ovrednotil. Mislim, da nas čaka enako tudi letos, in človek je lahko primerno užaljen, če se Primorsko razume le kot vojno krajino, v kateri bodo ljudje umirali, da bodo ohranili svoj jezik in neko avtonomnost cele države,” je nad odnosom oblasti razočarana direktorica Gledališča Koper Katja Pegan.
MAKSIMILJANA IPAVEC
ANDRAŽ GOMBAČ
