Nagrado Darko Bratina letos prejme režiser Franco Giraldi
Letošnji prejemnik nagrade Darko Bratina je režiser Franco Giraldi. Nagrado, ki jo podeljuje goriški Kinoatelje, prejme za zavzeto in prepričljivo oblikovanje nekaterih ključnih, a zgodovinsko prezrtih tem sobivanja - mišljenja, čutenja in delovanja.
TRST> Giraldijeva meja pomeni tisto mentalno pokrajino, v kateri se “velika zgodovina” poigrava z delitvijo kultur in identitet. Režiser gledalca prek svojega filmskega ustvarjanja prepriča, da je boljši svet možen, saj se ne spogleduje z regresivnimi pojavnostmi, temveč nenehno išče to, kar v različnosti družbo utemeljuje, ter s psihološkim posluhom zazna v sleherni človeški intimi odmev zgodovine. Vse to velja predvsem za obravnavo obmejnih tem, so zapisali v obrazložitvi nagrade.
Nagrado v spomin na svojega ustanovitelja je Kinoatelje prvič podelil leta 1999. Darko Bratina (1942-1997) je bil senator Italijanske republike, sociolog in filmski kritik, ki je filmskemu, televizijskemu in video mediju pripisoval posebno spoznavno in sporočilno vrednost. Menil je, da je najboljše sredstvo za razumevanje družbe, zgodovine in kulture. Zato so nagrajeni avtorji, ki pri svojem delu estetske vrednote dopolnjujejo s posebno pozornostjo do zgodovinskega in družbenega okolja ter se zavzemajo za medkulturno komunikacijo. Lani je nagrado prejel Miroslav Janek.
Franco Giraldi se je rodil leta 1931 v Komnu na slovenskem Krasu, ki je bil takrat del goriške province pod Italijo. Prve filmske izkušnje je pridobil kot kritik in član tržaškega filmskega krožka Circolo delle Arti e della Cultura. Velja za “režiserja meja”, čemur je botrovalo predvsem vzdušje njegovih del, v katerih je stalni ponavljajoči se vzorec kontaminacija.
Sprva se je loteval žanrov, kot sta špageti vestern in italijanska komedija, ki ju je podkrepil z ironično lahkotnostjo in natančno psihološko študijo, s posebnim poudarkom na ženskih likih. Sredi 70. let je začel sodelovati pri televizijski produkciji, pri čemer je sledil avtorskemu vzgibu ter deloval med fikcijo in dokumentarnostjo. Najpogostejši režiserjevi temi sta zgodovina in identiteta, povod zanju pa so literarni viri.
STA