Naj v globini duše zasije luč

KOPER, VALJEVO> Čisto sveža knjižica Ne povej nikomur - v kolofonu sta zapisana koprsko Društvo prijateljev zmernega napredka in letnica 2013 - prinaša nekaj manj kot 50 krajših pesmi v prozi. Naslovnico krasi ilustracija slikarke Dane Terzić, zgoščeno spremno besedilo pa je prispeval književnik in literarni zgodovinar dr. Denis Poniž, ki ugotavlja, da Frančičevo novo zbirko naseljujejo “svet, sestavljen iz drobcev, iz ostrih okruškov, iz spominskih črepinj, globoke raze pogledov v besedah, stavkih, zapisi, ki pripovedujejo zgodbe, nikdar končane, kdove kje začete”, medtem ko pesnik “meri svoje in tuja življenja, ne da bi sodil, mogoče samo zato, da bi v globini duše zasijala luč, ki vodi do razumevanja, do ponovnega rojstva, ki je, podobno kot ljubezen, edina točka dvojine, v kateri je vsakdo od nas sam, zbegan in ranjen”.

V zbirki Ne povej nikomur - mimogrede, nikakor ni povezana z lani pri Mladinski knjigi izdanim istoimenskim romanom Harlana Cobena, saj pesem, ki ji je dala naslov, nosi letnico 2001 - podjetnejši bralec odkriva pesnikove citate kant-avtorskih in leposlovnih del, ki so jih bili ustvarili Tomaž Pengov, Marko Brecelj, Arto Paasilinna, Victor Hugo, Kurt Vonnegut, Knut Hamsun in drugi, v zbirko pa je kot samostojna pesem uvrščen tudi impresiven pasus iz lanskega kratkega romana Abadon, silovit rafal o nemoči besed, ki vse po vrsti zgrešijo cilj.

V prihodnjih dneh bo pisatelj bralcem v Srbiji predstavil tretji natis srbskega prevoda enega svojih najbolj cenjenih in v več jezikov prelitih del, kratkega romana Domovina, bleda mati: v prevodu Ane Ristović in Franja Frančiča je v 200 izvodih izšel pri založbi Intelekta iz Valjeva.

Presunljivi zgodbi, ki jo je lani ponatisnila založba Sanje, je v srbski različici pripisan zgovoren naslov: Smrt Jugoslavije. AG

Novi Frančičevi knjižici: zbirka pesmi v prozi in srbski prevod njegovega bržkone najbolj cenjenega dela