Najhujše Butale so v nas samih

KOPER> Tako očarljivih in radoživih butcev v resničnem življenju res ni mogoče srečati, čeprav se človek z lastno nespametnostjo srečuje tako rekoč vsak dan.

Te duhovite humoreske, ki jih je Fran Milčinski pisal za različne časopise, je igralska ekipa več kot učinkovito utelesila - dialoga je namreč malo -, izčiščene prizore in domišljen gib Branka Potočana pa je režiser Jaka Ivanc z vso občutljivostjo na rahlo prekril s poetičnostjo.

Če te poetičnosti ne bi bilo, bi bil uvodni prizor s smrkljem iz cenjenih butalskih nosov malodane gnusen. Podobne predstave o junakih, kakršne smo z Butalci v živo doživeli na odru koprskega gledališča, se namreč pojavijo bralcu, kadar prebira pikareskni roman Življenje Lazarčka s Tormesa ali še slavnejšegaRabelaisovega Gergantuo in Pantagruela.

Tudi Butalci so po ljudsko kosmati, a tanka plast poetičnosti jih naredi skoraj prisrčne in ljubke.

In če je kdo pričakoval, da bodo ustvarjalci tlačili Franove Butalce v aktualno politično situacijo, se je pošteno uštel. Butalci so ostali tam, kjer jim je mesto - kar tako med ljudmi. Uzreti jih je seveda mogoče povsod, v vseh družbenih sistemih, in navsezadnje tudi v nas samih. Tam so Butale najhujše.

V sicer povsem uglašeni atmosferi petdesetminutne predstave pa po inventivnosti zagotovo izstopa prizor, ko polnijo gume avtomobilu, preden se odpravijo po vino na Hrvaško. Pa tudi vse ostalo, kar je povezano s to edinstveno vožnjo, ki se jasno konča namesto na Hrvaškem - v Butalah. Cefizelj jo namreč zna Butalcem dobro podkuriti.

Predstava je bila sicer delana za mladino, a se ji bodo enako od srca, če ne še bolj, smejali odrasli. Kajti prava nespamet se človeku zgodi in dogaja, šele ko odraste in tako rekoč dozori.

Med igralci bi težko izvzeli najprepričljivejšega Butalca, igra je namreč usklajena in ekipna. Vsi skupaj pa delujejo, ko priženejo ludizem do vrhunca, kot eno telo - prisrčno butasto seveda.

V Butalcih igrajo: Mojca Fatur, Jaša Jamnik k.g., Rok Matek, Ajda Toman, Igor Štamulak in Gorazd Žilavec k.g..

Za domiselno in funkcionalno sceno je poskrbel Jaka Ivanc, igralce je v kostume oblekla Ana Matijević, avtor glasbe je Davor Herceg, oblikovalec luči pa Jaka Varmuž.

MAJDA SUŠA