Najstarejši zlat predmet pri nas
V Narodnem muzeju so včeraj predstavili droban in krhek, zgolj 17 centimetrov velik, a izjemno dragocen predmet. Zlat našivek (na fotografiji), ki so ga odkrili povsem po naključju ob obrežju Blejskega jezera, arheologi uvrščajo v 12. oziroma 13. stoletje pr. n. št.
LJUBLJANA> Droban predmet je bil najverjetneje našit na nošo kot naprsni nakit, najden pa je bil skupaj z dragocenimi bronastimi predmeti. Posebnost našivka - ovalnega predmeta z ostanki lukenj ob straneh - je po besedah arheologa Petra Turka, kustosa za prazgodovino v Narodnem muzeju, v tem, da je najstarejši zlat predmet, ki so ga doslej odkrili v Sloveniji. Našivek je okrašen s koncentričnimi krogi, enim najpogostejših ornamentov bronaste dobe. Z njim sta okrašena tudi sloviti sončni disk, del Sončnega voza iz Trondholma na Danskem in stožčasti klobuki, za katere arheologi predvidevajo, da naj bi bili pripomočki za merjenje časa. Zlata najdba pa je v Narodnem spodbudila tudi knjižno zbirko, namenjeno osnovnošolcem. Zlat našivek z Bleda igra osrednjo vlogo v mladinskem romanu Živa in PraBled, ki ga podpisujeta pisatelj Žiga X. Gombač in ilustrator Ivan Mitrevski.
MI