Narava, človek, boj
“Likovno delo nima niti nikoli ni imelo takšne moči, da bi resnično lahko spremenilo družbeni sistem. Vendar pa je vedno po svoje odražalo stanje družbe, v kateri je nastajalo,” v uvodni študiji k triptihu Regnum Hominis izolskega ustvarjalca Parida Di Stefana poudarja umetnostni zgodovinar, likovni kritik, galerist in nekdanji direktor Mestne galerije Ljubljana Aleksander Bassin. V okviru projekta Likovni kritiki izbirajo je delo v preddverju Cankarjevega doma na ogled do 5. maja.
LJUBLJANA> Sporočila likovnega dela lahko beremo na različne načine, vendar je pravzaprav malo verjetno, da nam bo vedno uspelo razbrati njegovo osnovno sporočilo, še razmišlja Bassin: “Zlasti, kadar ga postavljamo v razmerje do političnega, kajti takrat avtorji oblikujejo številne plasti, ki jih hote ali povsem spontano vključujejo v svoja dela. Velikokrat tudi povsem nezavedno oblikujejo svoj odnos do političnega oziroma do tiste komponente, ki na številne načine določa našo realnost.”
Paride Di Stefano je avtor mlajše generacije, ki že nekaj let živi in ustvarja med Izolo in Strunjanom. Ljubljanskemu občinstvu se tokrat predstavlja z družbeno- politično angažiranim triptihom, ki skozi vsebinsko sporočilno močno likovno noto, kot odsev novodobnih globalističnih trendov, predstavlja (svoj) pogled na družbeno realnost.
Primarno mesto v domala vseh njegovih delih zaseda človek kot bitje narave, razpet v porušeno ravnovesje politične, religiozne ter ekonomske sfere bivanja.
“V osrednjem delu triptiha slikar predstavi dve silnici - državno skozi represijo in cerkveno oblast, ki jima na desnem krilu pridruži brezglavega, mlahavega političnega birokrata z ozadjem bančne silhuete (z anagramom imena ene od bank). Vso pozornost v tem osrednjem delu pa slikar seveda posveti obupnemu boju človeštva za preživetje: previjanje štirih moških in ene ženske gole figure odkriva ponovno vse značilnosti prepoznavnega slikarjevega rokopisa, ki sledi bogati italijanski tradiciji ekspresivnega socialnega realizma slikarja Renata Guttusa iz prelomne začetne druge polovice prejšnjega stoletja,” o predstavljenem delu še zapiše Bassin.
Ob tem naj še omenimo, da predstavljeni triptih več kot le asocira na načine ustvarjanja klasičnih renesančnih mojstrov s posebej poudarjenimi etično humanističnimi temelji. Ti v delih Parida Di Stefana, nadgrajeni z deklarativnim vedenjem in zmožnostjo umetnikovega retrospektivnega opazovanja, prepričljivo spregovorijo (tudi) o aktualnem.
Paride Di Stefano, ki skupaj z akademsko kiparko Katjo Smerdu v Izoli vodi galerijo in atelje Apeiron, je svojo likovno pot pričel na Art Institute G. Manuppella v Iserniji, na tamkajšnjem oddelku za arhitekturo in notranji design, leta 2003 je diplomiral na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Neaplju, leta 2007 pa pridobil še diplomo druge stopnje na Akademiji lepih umetnosti Brera v Milanu.
ROBI ŠABEC