Naravoslovka lirične duše

Kultura
, posodobljeno:

Lilijana Homovec se je pod prvo pesniško zbirko Tako je! podpisala “davnega” leta 2001. V minulih dneh je, najprej v domačem Črnem Vrhu in nato še v Idriji, predstavila drugo: O sebi. Časovnemu razmaku in različni tematiki navkljub imata zbirki isti skupni imenovalec v iskreni izpovedi.

Lilijana Homovec, Polona Rudolf in Jože Janež na predstavitvi zbirke O sebi
Lilijana Homovec, Polona Rudolf in Jože Janež na predstavitvi zbirke O sebiSaša Dragoš

IDRIJA>Lilijano Homovec je mama, učiteljica biologije in kemije, planinka, pesnica in še marsikaj in ne nujno v tem vrstnem redu. Na predstavitvi druge pesniške zbirke O sebi je zbranim povedala, da je pero za prelivanje misli na papir vsekakor njen vsakodnevni spremljevalec.

S klenimi verzi, “z izrazitim smislom za ritem in humor, ki ju uporablja kot orodji svoje duhovitosti in inteligentnosti,” kot je zapisal urednik zbirke Jože Janež, se sprehaja “skozi” najgloblje plasti sebe in življenja. Tistega, ki ga živi, razmišlja in občuti in onega, ki ga sestavljajo spomini, hrepenenja in sanje. Skoči v mladost, pozabo, otožnost, ironijo, kritiko in kakopak romantično razkošno v naravo. Vse to je z minimalističnimi, izvirnimi ilustracijami, obogatila Barbara Petkovšek, prav tako učiteljica na črnovrški šoli.

Znano idrijsko ljubiteljico umetnosti Drago Urbas je Homovčeva prevzela predvsem z ljubezenskimi pesmimi, vse zbrane pa z iskreno, duhovito izpovedjo. Damijan Bogataj, ki je s svojo založbo zbirko 85 pesmi izdal, se je zato pozanimal, čemu tako redko prihaja med bralce.

Homovčeva je odvrnila, da o tem ne razmišlja veliko. Piše pač vsak dan. “Pesnenje navsezadnje pomeni nenehen konflikten odnos. Z okoljem, z lastno družino ...”, je dodal urednik Janež, tudi sam naravoslovec - geolog in pesnik, ki (pre)redko prihaja med bralce.

S Homovčevo sta se očitno našla “v umetnosti, ki nas dela človeške”. Sam je skupaj z avtorico in Polono Rudolf pesmi na predstavitvah tudi interpretiral. V recenziji je pesnici polaskal kot globoko čuteči, senzualni ženski. Obžaloval je, da z izjemo bežnega dotika v pesmi Vsi drugačni, vsi enakopravni, ne neguje družbene kritičnosti in se poklonil duhovitosti s presenetljivimi akrobatskimi miselnimi preobrati.

SAŠA DRAGOŠ