Narodna galerija praznuje 100. rojstni dan

LJUBLJANA > V torek so predstavili monografijo o Ivani Kobilca, za katero je osrednje besedilo prispeval Jure Mikuž. Poleg prostega vstopa so pripravili kratka javna vodstva ob izbranih umetninah za odrasle in za družine z otroki, koncert Art Music Orchestra in tria Amadeo. Odprli so razstavo študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in še marsikaj.

Od Kobilce do Roze

Sinoči je na slavnostni akademiji predsednik republike Borut Pahor Narodni galeriji vročil zlati red za zasluge. Podelitvi je sledila krstna izvedba glasbenega dela Leona FirštaZgodbe slik, napisanega v čast jubileju, v interpretaciji Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije.

Danes popoldne bo ob izidu nove knjige Pesmi iz galerije pred umetninami izbrane pesmi prebral avtor Andrej Rozman - Roza, v večernih urah pa vabijo na risanje pred umetninami. Za jutri zvečer napovedujejo monolog Polone Vetrih Ivana: Podobe iz življenja slikarke Ivane Kobilca. Za dramaturgijo, zasnovo uprizoritvene predstavitve in izbor gradiva je poskrbela Mojca Kreft.

V soboto vabijo na slikanje na prostem v Arboretumu Volčji Potok, v nedeljo pa na javni vodstvi po razstavi Plakati Narodne galerije - 100 let razstav in razstavi slik Ivane Kobilca.

Rojstni datum Društva Narodna galerija je 18. september 1918, ko je bil sklican ustanovni občni zbor. Začelo se je brez umetnostnega fonda in brez razstavnih prostorov. Ustanova je nato prevzela mestno umetnostno zbirko in jo, dopolnjeno s prvimi nakupi, marca 1920 odprla v stanovanjskih prostorih prvega nadstropja ljubljanske Kresije.

Od paviljona do doma

Junija 1924 je Društvo Narodna galerija od magistrata prevzelo v najem Jakopičev paviljon in tako pridobilo razstavišče za občasne razstave, novembra 1925 pa je dobilo v uporabo tudi večji del prostorov v Narodnem domu. Ob praznovanju desetletnice obstoja društva so decembra 1928 v 12 prostorih Narodnega doma postavili na ogled razstavo 230 slik, 132 kipov in 746 del na papirju, junija 1933 je sledilo odprtje stalne razstave, za katero so svoja dela odstopili ali posodili tudi Narodni muzej, Škofijski muzej in že omenjena zbirka ljubljanske mestne občine.

Društvo Narodna galerija so avgusta 1945 z državnim dekretom razpustili, s 1. junijem 1946 pa je bila z državno uredbo ustanovljena Narodna galerija kot državna ustanova. Leta 1994 je bilo stavbi Narodnega doma dograjeno novo krilo z razstaviščem za občasne razstave in galerijsko etažo za evropsko zbirko. Septembra 2001 je steklena avla povezala oba obstoječa dela.

Ob bližajočem se jubileju se je pred nekaj leti začela obnova palače Narodni dom, ki je ponovno odprla vrata januarja predlani. Pridobitvi dodatnih prostorov je sledila preurejena in občutno razširjena stalna zbirka, ki pokriva obdobje od začetka 13. do sredine 20. stoletja.