Nastop Siddharte v Simonovem zalivu
Velik plavajoči oder, na njem v gost bel dim ovite tri silhuete, basista in dveh kitaristov, od katerih je bil eden pevec Tomi Meglič. Tak je bil pogled na sobotni nastop Siddharte sredi Simonovega zaliva v dobesednem pomenu besede.
IZOLA> Nad Siddharto so rezali nebo snopi predirljive svetlobe močnih, toplih barv in na vodno gladino metali nekoliko bolj umirjen odsev. Kot bi jih utrudila želja po doseganju neba ali bi se tudi njim zvrtelo od višine, na kar opozarjajo Siddharta v Kreslinovem imenu. Vse skupaj so pospremili mogočni zvoki električnih kitar, napovedani že z uvodnimi takti prve odigrane skladbe T.H.O.R.
Čeprav dajejo bobni glasbi ritem in ima Tomi Meglič karizmo, primerljivo s svetovnimi rockerskimi ikonami, od muh pa niso niti njegova besedila, je prav Siddhartin metalni zvok najpomembnejši razpoznavni znak. S tem zvokom so uspeli, ko so komaj nehali guliti šolske klopi, ta zvok jih po petnajstih letih še vedno drži pokonci.
Koraka dlje še niso naredili, toda v Sloveniji jih za zdaj nihče ne ogroža. Tudi po sobotnem nastopu se namreč zdi, da sta pesmi Samo edini in Na soncu nepremagljivi. Ali pa Ring, s katero so končali 135-minutni pop metal spektakel, in to napovedali z introm, pod katerim bi lahko bili podpisani Sraitsi. Če bi še ustvarjali in kariere ne bi obesili na klin prav tisto leto, ko so nase opozorili Siddharta.
Kakorkoli že, fantom je uspel tretji veliki met. Še pred nastopom na največjem plavajočem odru v Sloveniji (vpet je bil na 40 metrov dolg in 18 metrov širok splav) so bili tudi prvi slovenski bend, ki je igral na eni od streh v koprskem Zelenem parku, in napolnili so bežigrajski stadion. Presenetili so tudi z bolj človeško podobo in razkrili vrlini, kot sta dostopnost in prijaznost.
V sproščenem klepetu po koncertu so obiskovalcem priznali, da so se jim vlekle minute pred koncertom. Oder je bil velik, prostor za občinstvo, ki ga potrebujejo kot potrebuje sončnica sonce, pa daleč.
Ko pa so se prižgali reflektorji in so prsti potegnili po strunah, je po žilah zaokrožil tudi adrenalin. In takrat ni bilo več hudo, je bil iskren Meglič. Priznal je še, da zamisel za nastop na morski gladini (podobnega so imeli Floydi v Benetkah pred 21 leti) ni zrasla na njihovem zelniku. MIRJANA CERIN
