Nazaj v prihodnost
Jugoslavija, moja dežela, drugi nagrajeni roman Gorana Vojnovića, ki je v avtorjevi priredbi uprizoritev v ljubljanski Drami dočakal le tri leta po izidu, predvidoma konec sezone prihaja premierno tudi na oder koprskega gledališča. Pod novo dramatizacijo in režijo se podpisuje srbski režiser Marko Misirača, predstava pa nastaja v soprodukciji z Narodnim gledališčem Srbske krajine iz Banjaluke.
Da so Vojnovićevi romani hvaležni za gledališke in filmske upodobitve, je avtor dokazal že s svojim nagrajenim romanesknim prvencem Čefurji raus! (2008), po katerem je bila leto dni po izidu v Gledališču Glej narejena uspešna gledališka predstava v režiji Mareta Bulca, leta 2013 pa je bil posnet tudi film. Po njegovem drugem (prav tako s kresnikom nagrajenem) romanu Jugoslavija, moja dežela (2012), ki je bil do danes preveden že v ducat jezikov, so v SNG Drama Ljubljana po avtorjevem “scenariju” in v režiji Ivice Buljana v sezoni 2014/15 pripravili gledališko predstavo z enakim naslovom.
Trilogija o vojni travmi
Dramatizacija romana, ki bo na koprskem odru krstno uprizorjena konec sezone, je nastala na pobudo Narodnega gledališča Srbske krajine iz Banjaluke in makedonsko-srbskega režiserja Marka Misirače. Z Jugoslavijo zaokrožuje trilogijo, ki jo je zastavil v banjaluškem gledališču z nagrajenima uprizoritvama Sinovi umirajo prvi Mate Matišića - koprsko občinstvo si jo je lahko ogledalo na gostovanju v okviru 25. Primorskega poletnega festivala - in nadaljeval z Zbirnim centromDušana Kovačevića.ž
Goran Vojnović o novi dramatizaciji romana
V dobrih osmih letih, odkar je izšel roman Jugoslavija, moja dežela, se je svet, ki ga knjiga opisuje, opazno spremenil. Nacionalistične strasti so se ob poglabljanju predvsem političnih pa tudi ekonomskih kriz začele ponovno razplamtevati in prihodnosti je na prostoru moje nekdanje jugoslovanske dežele iz dneva v dan manj. V bistvu ima prihodnost tu le preteklost in kdor ji želi uiti, mora od tod. Zato mladi odhajajo, in ne samo mladi. In v glavnem ne odhajajo, temveč bežijo. Zato se tokratna gledališka uprizoritev režiserja Marka Misirače od pet let stare uprizoritve Ivice Buljana iz ljubljanske Drame ne more toliko razlikovati po svoji režiserski viziji in poetiki, niti ne po videnju in razumevanju samega besedila, kolikor se bo nujno razlikovala po zeitgeistu, po odnosu, ki ga bo dogajanje na odru neizogibno vzpostavilo do sedanjosti in vseh njenih napetosti. Tako tu, v Kopru, v Sloveniji, kot tudi v Banjaluki. In ravno tu je še ena bistvena razlika med obema predstavama. Buljan je s predstavo primarno nagovarjal slovenski prostor, njegova Jugoslavija je bila na svoj način čistokrvna slovenska predstava, Marko Misirača in večina njegovih sodelavcev pa prihaja v naš prostor od zunaj, iz osrčja teme tako rekoč. Kako se bo, recimo, na predstavo odzvalo občinstvo v Banjaluki, je nemogoče napovedati, saj so v Bosni in Hercegovini bolečine, ki jih je povzročila vojna, v veliki meri še vedno nepredelane. Na vseh straneh. Prav mogoče je, da bo imela ta predstava dvojno življenje. Še več, prav mogoče je, da v Kopru in Banjaluki ne nastaja ena, marveč sočasno nastaja več predstav.
“Trilogijo povezuje tema povojne travme, v vseh treh predstavah pa prevprašuje mračno zapuščino zločina, krivde in sovraštva, ki se prenaša iz roda v rod po vseh vojnah,« pojasnjuje režiser Marko Misirača. In dodaja: “Tematika je v tem prostoru, žal, še vedno aktualna, vendar se pojavlja v družbah, ki imajo vojne, zločince, travmatizirane vojne povratnike in njihove otroke. Vprašanje medgeneracijskega prenosa travme pa v sebi nosi tudi prepoznavno dramsko jedro Ojdipa in Hamleta.”
Tako roman kot njegova odrska priredba - podpisala sta jo Ivan Velisavljević in Aleksandar Novaković - prikazuje potovanje Vladana Borojevića po Balkanu in iskanje njegovega očeta Nedeljka, Srba, oficirja nekdanje Jugoslovanske ljudske armade. Danes je ta oče vojni zločinec na begu pred oblastmi, ki je malega Vladana in njegovo mamo zapustil na začetku devetdesetih in od takrat v otroških očeh obveljal za mrtvega. Na potovanju, na katerem se spomini iz otroštva prekrivajo s sedanjostjo, se mora Vladan soočiti s svojimi življenjskimi travmami, strahovi in ponovno najti svojo identiteto.
Uspešne mednarodne koprodukcije
Drama se dogaja v svetu, ki je režiserju Marku Misirači po intimnem in profesionalnem habitusu domač; koprodukcija Narodnega gledališča Republike Srbske iz Banjaluke in Gledališča Koper z igralci, ki osem glavnih likov odigrajo v materinščini, pa bo doprinesla k avtentičnosti uprizoritve.
S koprodukcijsko uprizoritvijo z Narodnim gledališčem Republike Srbske iz Banjaluke Gledališče Koper (po uprizoritvah, ki so nastale v sodelovanju s Kamernim teatrom 55 iz Sarajeva, madžarskim gledališčem iz Novega Sada, Istrskim narodnim gledališčem iz Pulja in Ateljejem 212 iz Beograda) nadaljuje niz uspešnih uprizoritev z gledališči iz nekdanjih jugoslovanskih republik.
