Ne ploskajte, razjezite se
Krstna izvedba s še dehtečo Grumovo nagrado ovenčane Möderndorferjeve igre Vaje za tesnobo se v več pogledih zdi več kot primeren uvod v jubilejno, 110. sezono Slovenskega stalnega gledališča. Predstava, ki jo bodo prvič uprizorili nocoj, nato pa na slavnostni premieri prihodnji petek, je izjemno aktualna in družbeno kritična “igra o današnjih dneh”.
TRST> Žal pa se vsakdanje vaje za tesnobo nadaljujejo tudi v gledališču, ki mu manj sredstev napoveduje tudi dežela Furlanija Julijska krajina.
Da je delo Vaje iz tesnobe pravi odgovor gledališča na ta trenutek, je prepričana tudi Maja Lapornik, predsednica upravnega sveta SSG. “Ne bi želela povedati podrobnosti, ponavljam, to ni pravi trenutek za take stvari, a naj povem, da smo kot ostale kulturne ustanove slovenske skupnosti v Italiji v izjemno hudem in težkem položaju. Neizplačilo celotnega predvidenega zneska, ki sodi v Zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bremeni naš vsakdan, pri čemer ne postavlja pod vprašaj samo našega umetniškega poslanstva, ampak nam onemogoča običajno vsakdanje bivanje v tem teatru. Ob tem smo bili pred kratkim močno prizadeti zaradi krčenja statutarnega prispevka dežele Furlanije Julijske krajine.” Poudarila je, da so prihajajoči dnevi izjemno težki, a jim kljubujejo pogumno in z veliko dejavnosti. “Prepričana sem, da bomo tako kot prejšnja težka obdobja, premagali tudi to,” je še dodala Lapornikova, ki meni, da mora trenutno pozabiti na težave in se veseliti jubileja. Morda tudi zato po tiskovni konferenci ni imela časa za odgovore na dodatna novinarska vprašanja o “izjemno hudem in težkem položaju”, v katerem je gledališče.
> “Nisem ravnodušen do tega, kar se dogaja v svetu. Gre za poseben čas, ki ga živimo, ko človeško delo in človek nista skoraj nič vredna. Zdi se mi, da so problem današnjega časa odsotnost empatije, podivjani kapitalski odnosi, ki brezobzirno žrejo ljudi in njihove usode. Nisem imel ambicije napisati politične igre, ta ni ne leva ne desna, ampak gre za preplet različnih usod v prepoznavnem, brutalnem času, kjer so kapitalski odnosi nad moralnimi,” pravi avtor Vinko Möderndorfer, ki je prepričan, da v današnjem času potrebujemo družbeno kritiko tudi v gledališču. “Na odru bi želel videti besedilo tako, kot se mi zdi, da sem ga napisal: zelo prizadeto, brez kakršnihkoli gledaliških všečnosti. Mislim, da gledalci na koncu ne bi smeli ploskati, ampak oditi iz dvorane zelo jezni,” je prepričan režiser, ki je v preteklosti s SSG že večkrat uspešno sodeloval.
Režijo predstave so zaupali mlademu režiserju Jaki Andreju Vojevcu, ki verjame, da je delo aktualno in zelo dobro napisano: “Razmišljal sem, kako uprizoriti besedilo, ne da bi postal, kakor pravi tudi avtor, 'tezni plakat'. S pomočjo naslova sem se odločil povezati dve ravni: gledališko in fiktivno. Tako sem skušal doseči, da predstava na odru ni zgolj fikcija, ampak tudi nekaj resničnega, kar je tu. Besedilo je tudi napisan stvarno, lapidarno in tehtno, zato smo mu povsem sledili.”
Tudi mlada dramaturginja Nika Leskovšek je prepričana, da so z zvestim sledenjem besedilu, ki odslikuje ta čas, uspeli ustvariti razpad našega sveta. Ob tem poudarja, da je predstava kolektivni izdelek, ki so ga pomembno pomagali soustvariti tudi igralci. V njej nastopajo člani tržaškega stalnega ansambla SSG Romeo Grebenšek, Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Primož Forte in Tjaša Hrovat ter gosta Tina Gunzek in Franko Korošec.
MAJA PERTIČ GOMBAČ