Anuša Kodelja: Negujmo skupnost, ranljivost, umetnost in svet bo lepši

Osamljenost in želja po bližini, iskanje prijateljstva v zrelih letih, čas družbenih omrežij, ki so vse prej kot družabna … Vse to najdemo v filmu, za katerega ste prejeli nagrado. Kako je bilo posvojiti vlogo Maruše in kako film doživljate zdaj, ko dobiva že prve odzive?

“Najpomembnejše zame je, da so gledalci film sprejeli za svojega, da jih je nagovoril in se dotaknil. Zelo sem vesela, da so uživali v humorju filma in v dekletih uzrli tako njuno ranljivost kot moč. Če se pa vrnem k začetkom procesa: Uršin scenarij je bil odlično spisan, zato je bilo delo na njem igralski užitek in izziv. Res sem ji hvaležna, da sem lahko oživila enega njenih polnokrvnih likov. Na snemanje smo se pripravljale leto in pol, kar je izjemno dragoceno, želela bi si, da bi slovenski film bil dovolj podprt, da bi vedno omogočal takšne pogoje za delo. Vsebine so lahko počasi dobivale nove in nove plasti, s Klaro (Kuk, soigralka, op. a.) sva temeljito tkali najin odnos, se učili nemščine ... To pa se je kasneje zelo obrestovalo na samem snemanju. Tudi odnos s psičko je bil mogoč prav zaradi tega, ker sva preživeli skupaj veliko treningov, tako da je bila name povsem navajena.”