Nepoštenost je danes sila
Dvanajst ljubiteljskih igralcev Gledališkega društva Kontrada Kanal je konec marca v Desklah premierno uprizorilo predstavo Pokojnik srbskega avtorja Branislava Nušića, minulo nedeljo pa so gostovali v Braniku.
BRANIK > “Za skupino utečenih ljubiteljskih igralcev iz Kanala sem želel najti pravšnjo, malce zaprašeno klasično gledališko delo,” je o svojem izboru povedal tokratni režiser Peter Harl, sicer član igralskega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. “Pokojnik se mi je naposled zdel najbolj primeren, želel pa sem, da bi gledalci na odru pobliže spoznali beograjsko visoko družbo med obema vojnama,” je dodal.
Amaterji kot profesionalci
Ob pomoči scenografa Branka Drekonje in kostumografinje Nevenke Tomaševič mu je to tudi uspelo, obenem pa se je njegovo vztrajanje pri čistosti jezika obrestovalo do te mere, da se je visoka družba srbske prestolnice preselila v dnevno sobo gledalcev. “S končnim rezultatom sem izredno zadovoljen in priznati moram, da se mi je na vajah včasih zdelo, da delam s profesionalnimi igralci,” navdušenja ni skrival režiser, ki je kot avtor glasbe pred tem že sodeloval s člani Gledališkega društva Kontrada Kanal.
“Petra smo v svoje vrste vabili že več časa, a očitno nam je bilo usojeno šele to sezono, da skupaj postavimo na oder izbrano komedijo,” nam je zaupal predsednik društva Severin Drekonja.
Z vajami so tako začeli novembra lani in se sprva dobivali enkrat tedensko, pred premiero pa tudi večkrat na teden.
Pokojnik je bilo eno izmed zadnjih del srbskega pisatelja in dramatika Branislava Nušića (1864-1938). Njegova komedija prikazuje prevaranega človeka v boju proti organizirani skupini samooklicanih sorodnikov, od katerih ima vsak močne lastne interese. Zgodba prikazuje, kako nepotizem in korupcija kreirata usodo velikih državnih in osebnih projektov, oblast pa tega početja ne kritizira ali obsoja, še manj kaznuje, ampak podpira.
Komična aktualnost
Predstava se začne s prizorom neposredno po tem, ko se v hiši uglednega in premožnega beograjskega arhitekta Pavla Marića (Severin Drekonja) zgodi manjša tatvina. Neznanec naj bi vlomil v zaklenjen predalnik njegove žene Rine (Ksenija Krnel) in ukradel njena ljubezenska pisma. Kasneje se izkaže, da je tatvino izvršil kar arhitekt sam, da bi končno dokazal ženino nezvestobo in druženje z njegovim najboljšim prijateljem Milanom Novakovićem (Franc Krnel). Nato se odloči, da zapusti domovino in se umakne v tujino, njegovi najbližji pa ga upravičeno kmalu razglasijo za mrtvega.
Ko se arhitekt po treh letih vrne, da bi uredil nerešene spore in vprašanja glede svojega premoženja, ki so si ga v tem času razdelili “sorodniki”, presenečen spozna, da se v času njegove odsotnosti ni nič spremenilo, kvečjemu še bolj zasukalo v nepravično smer.
Kot je mogoče razbrati iz naslova, je Pokojnik zgodba o mrtvem človeku oziroma o osebi, ki so jo razglasili za mrtvo, čeprav to v resnici ni. S komičnimi elementi je uspelo dvanajsterici igralcev - kljub krivičnemu odnosu bližnjih do arhitekta - dokazati, da se za glavno zgodbo skriva še vzporedni odsev sedanje družbe. “Težko bomo v gledališču našli neaktualno temo oziroma vsebino,” je poudaril Peter Harl, ki ni namenoma iskal točno določene aktualne teme, ampak je prepoznavnost podobnosti z današnjim dogajanjem prepustil gledalcem.
Ti so se lahko v dvourni predstavi prepričali, da je nepoštenost danes sila, s katero mrtvemu lahko vzameš, kar moreš. Prevare, laži ter spletke so le mehanizmi in orodja, s katerimi je treba upravljati, da se uspešno pride do premoženja drugih. Premoženje pa prinaša ugled, po katerem vsi močno hrepenijo, saj le ugled kaj velja. Samostojni posamezniki, ki jih določajo občutki in lastna osebnost, so tu izvzeti, saj “zmaga” le “kolaborativna” kolektivna zavest.
Kanalski ljubiteljski igralci se nadejajo, da bodo tudi s to predstavo odigrali okoli 20 ponovitev. Naslednja uprizoritev Pokojnika jih čaka 12. aprila v Dolenji Trebuši. ANA CUKIJATI
