Newyorški Harlem Gospel Choir v razprodanem Rossettiju

TRST > Lahko bi rekli, da je zbor stari znanec obmejnega občinstva: leta 2018 je napolnil dvorano Osnovne šole Koper, predlani pa prav tako Rossettijev teater. A tokrat je bilo občinstvo nekoliko bolj zadržano, morda bolj kovidno previdno, vsekakor pa sprijaznjeno tako s pogojem PC kot z maskami, nad čimer se - tako prireditelji - nihče več ne zgraža. Šest pevk in trije pevci, odbrani iz nabora približno 60 pevcev, kolikor jih sestavlja svetovno znano zborovsko inštitucijo, so ob spremljavi klaviaturista in bobnarja porabili kar nekaj energije, da so sicer z aplavzi darežljivo občinstvo spravili k zavzetejšemu sodelovanju, plesu in petju, s katerima znajo okužiti poslušalce.

Kakor v Kopru pred leti so prvi del zavzeli laičnim poslušalcem manj znani nabožni napevi iz zakladnice črnske duhovne glasbe, kakršne so Every Praise, I'm Alive, Changed, v drugem delu, ki ga je odprla neuradna ameriška himna Amazing Grace, pa so občinstvo ogreli z božičnimi klasikami, ravno dovolj prirejenimi, da so jim imenitni vokalisti odvzeli kanček osladnosti, kakršno premoreta denimo Winter Wonderland in Wish You a Merry Christmas - med to je občinstvo migalo s telefoni, prvič vstalo med O Happy Day, se zares sprostilo med plesno Celebration (Cool&Gang). Morda je ob besedilu, ki spodbuja, naj slavimo dobre čase, še koga prešinila misel, da časi niso ravno taki, da bi jih slavili. A v četrtek je bilo v gledališču 1.400 duš, ki je sebe vsaj za tisto obilno poldrugo uro lahko brez pomislekov uvrstilo med redke v tej epidemiji, ki preživlja blagoslovljene trenutke v iluziji normalnosti.

Julian, Bernard, Richie, Renee, Kiara, Carolynn, Darrean, Kim in Micheline, ki so se skromno predstavili le z imeni - in so prav tako med srečnimi glasbeniki, ki lahko nastopajo v živo -, bodo februarja s skupino Achille Lauro nastopili na Sanremskem festivalu. Dan po koncertu so v Trstu že snemali vokale.