Ni imel namena napisati feministični roman
Festival literature sveta Fabula je v soboto v Cankarjevem domu odprl eden najpomembnejših nemških avtorjev Bernhard Schlink, ki se v Ljubljani mudi ob romanu Olga, v katerem se je osredotočil na usodo žensk pred sto leti. Danes ob 18. uri bo gost Fabule, hrvaški avtor Kristian Novak, svoj roman Cigan, ampak najlepši predstavil v SNG Nova Gorica na predfestivalskem dogodku Mesta knjige.
LJUBLJANA > Svetovni uspeh je Bernhard Schlink dosegel z romanom Bralec iz leta 1995 o Nemčiji po drugi svetovni vojni, po katerem je režiser Stephen Daldry posnel istoimenski film s Kate Winslet in Ralphom Fiennesom v glavnih vlogah. Če bi z njim uspel že pri svojih dvajsetih letih, bi potem težko nadaljeval, je povedal v pogovoru z novinarko Ksenijo Horvat.
V svojih delih se rad dotika druge svetovne vojne, posledic in zaznamovanosti, živi pa med Berlinom in New Yorkom. Ob primerjavi vzdušja na obeh celinah je dejal, da v ZDA ne bi živel, če tam ne bi imel partnerke, ki je močno vpeta v politiko, ker je “Trump kot slana, ki uniči vse okrog sebe”. Ljudi navdušuje, ker je tako bogat, in si tega želijo tudi sami, je povedal pisatelj. Ugotovil je, da Američani ne volijo v skladu z zanimanji, ampak v skladu s podobo, ki jo imajo o sebi.
V Nemčiji pa se mu stanje, ob razraščanju antisemitizma in skrajnih gibanj, zdi srhljivo. Ta val je sicer po njegovem mnenju zajel ves svet. Če smo se dolgo časa zanašali na skupen pogled, so se temelji zdaj po njegovih besedah zamajali in kot posamezniki težko kaj spremenimo. Lahko se sicer zavzemamo za tradicionalne vrednote, vendar politike, kot smo jo poznali, ni več, mladi ne hodijo na volitve, ne udejstvujejo se politično ali v kakšnih drugih institucijah, denimo sindikatih ali cerkvenih združenjih, zato so ti vse bolj podhranjeni.
Kar Schlink trenutno zaznava pri mladih, je okoljsko gibanje - “zavzemajo se za neke vrste žabe ali sadje” -, kar se mu zdi pozitivno, vendar gre za zelo nepolitično gibanje. Nekaj podobnega se je po njegovih besedah zgodilo pri napadih na Wall Street: pomirilo je vest, a se je razblinilo, ker se ni oblikovalo v politično gibanje.
V romanu Olga je postavil nasproti žensko iz skromnih razmer, ki se je želela le izobrazbe, in moškega iz visokega srednjega sloja, ki se je identificiral z vojsko, kolonializmom, idejo o nečem večjem, kot je to veljalo za Nemčijo v drugi svetovni vojni. Navdih za zgodbo je našel v resničnem zgodovinskem liku, ki se je udeležil slabo pripravljene odprave na severni tečaj, kjer je umrl. “Zanimalo me je, kako je bilo z njegovo partnerko, kako je, če ljubiš nekoga, ki si želi proč,” je povedal pisatelj.
Ženske si pred sto leti po njegovih besedah preprosto niso mogle privoščiti, da bi se zlomile, ker so jih potrebovali otroci, prej je to veljalo za moške. Strinjal se je, da je Olga predvsem nemški roman, na vprašanje, ali je tudi feministični, pa je odgovoril: “Če se komu to zdi, nimam nič proti, nisem pa imel načrta, da bi napisal feministični roman.”