Ni res, da smo nemočni, le srce je treba dovolj odpreti

NOVA GORICA > Bakalina Velika, ki jo vodi kmet s Čadrga, kot vselej sam poudari, izjemen tekstopisec, pripovedovalec in avtor melodij Jani Kutin, združuje samosvoje ustvarjalce - ob Janiju, ki le občasno poprime za živalski rog in posebno piščal, bogato glasbeno krajino soustvarjajo še njegov brat dvojček Samo Kutin, multiinštrumentalist in tudi član zasedbe Širom, kitarist in po potrebi bobnar Dejan Lapanja, kitarist Matej Magajne, bobnar in tolkalec Marjan Stanić ter tobentač Andrea Pandolfo. Tudi v Novi Gorici je ponudila izbor skladb z vseh treh doslejšnjih plošč - Prvi krajec (2019), Zviezdna srebruo (2022) in lanske Use kar sije. Skladbe sicer iz nastopa v nastop nekoliko pregnetejo, obrusijo, uigranost tovarišije in dejstvo, da ima vsak član na voljo dovolj svobode za izživetje lastnih ustvarjalnih izbruhov, je tudi tokrat ustvarilo še močnejšo celoto.

Bakalina velika v amfiteatru SNG Nova Gorica

Foto: Maja Pertič Gombač

Odpreti srce

Povsem odveč je bil strah, da bi mestni amfiteater ne sodil v kontekst njihove glasbe in obratno - da bi se v njem izgubil smisel sporočil skupine, ki stavi na zgodbe iz krajev, kjer je odnos in neposreden stik z naravo še živ. Skupina v čadrškem narečju upoveduje zgodbe iz davnine in današnja občutja ob opazovanju našega neverjetnega sveta, v katerem je še mogoče ugledati čudežnost, če se človek le zares ustavi. Trinajst skladb, začenši z Arlico z zadnje plošče je Jani Kutin s svojim vse veščejšim pripovedovanjem spletel v enovito zgodbo, ki govori tako o preteklosti, recimo v Zlatem Bagatinu ali Keltinji, kakor o opazovanju in razmislekih o sedanjosti ali večnosti, kot v Zima, Use sma usi ali Prehodu, prav tako z zadnje plošče, ki je tudi pesem o miru. In prav negovanje miru je eno od pomembnih sporočil. Ob pesmi Ki bi dau je med drugim Kutin poudaril, da tudi ob občutku nemoči, kakršnega marsikdo občuti v času, ko obstajajo zanikovalci genocida in se uveljavljajo politike, ki podpirajo “vojske”, lahko kaj storimo: “Kar lahko vsak stori, je, da odpre svoje srce.”

Bogato poletje v amfiteatru

V glasbi so se tudi tokrat oglasili inštrumenti iz lesa zdaj že znamenite 6500 let stare kamenodobne jelke, najdene v kalu pri Čadrgu, ki jih je že kar nekaj - od lire, bobna, piščali, s katero jim je na odru pri pesmi Cajt pridružil Sebastjan Gršak, violine, na katero je pri Keltinji zaigrala Enja Grabrijan, do kitare, na kateri je presunljivo uverturo v nepogrešljivo Čudežn sviet zaigral Dejan Lapanja, zaslužen tudi za posnetke na vseh treh ploščah. Bakalina Velika je tako znova očarala tako z minimalizmom svojevrstnega čadrškega etna kakor v delih, ko se mogočno razpoči v psihedelijo in divje dialoge med posameznimi inštrumenti.

Do konca poletja se bo v amfiteatru zvrstilo še več dogodkov: že jutri bo zaživela komedija Use se je dalu, v nedeljo bo filmski večer s klasiko Srečno, Kekec!, v četrtek, 16. julija, pa prihaja Lara Jankovič s kabaretskim večerom Pred vami stojim gola. Omeniti velja še večer MN Dance Company, 19. avgusta, ko bodo najprej zavrteli dokumentarni plesni film od Dueta do ansambla, zatem pa še odplesali zaključno predstavo mednarodne rezidence za sodobni ples, naslovljeno Brezmejni gib. •