“Nisem pošast, ampak zverina”
Siv torkov večer je v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper minil v znamenju poezije. Obalne rime, kot so pred leti člani Kluba študentov občine Koper nadeli ime literarnim večerom, na katerem se predstavljajo mlada in tista malo manj mlada istrska peresa, so v tem tednu zazvenele že oseminšestdesetič.
KOPER > Nosilka tokratnega večera je bila mariborska vsestranska umetnica, prejemnica listine PONT za perspektivno književno ustvarjalko 2021 Nina Medved. Še pred pogovorom z osrednjim peresom večera so v čitalnici koprske knjižnice zazveneli verzi istrskih pesnikov. Prva je z občinstvom svoje verze podelila Nela Poberžnik, ki je nedavno izdala pesniško zbirko Zrklozob, sodelovala je tudi pri pesniški antologiji Bog si ga drka na nas. Sledil je nastop mlade Koprčanke Lize Mijot, ki v prihodnjem letu napoveduje svoj pesniški prvenec. Oglasili so se tudi Vid Karlovšek, Stefan Sajko in Diana Kocjančič, manjkal ni niti “ištrijanski” imaginarni poet Pero Srce, ki je postregel s svojo “bizarno” poezijo.
Za poetizacijo sveta!
Uvodnemu branju je sledil pogovor s pesnico Nino Medved, ki je predstavila svojo drugo zbirko Rodna doba, pravkar izdano pri Cankarjevi založbi. Moderator pogovora, istrski pesnik Martin Mikolič je uvodoma spomnil na besede Tomaža Šalamuna, ki je nekoč dejal, da je vsak pravi pesnik pošast. “Nisem pošast, ampak zverina,” je Šalamuna parafrazirala Medved. “Celo življenje sem bila obdana z raznimi Jeleni, Volkovi in podobnimi 'sopriimenjaki'. Zato ni čudno, da smo se mariborski pesniki združili pod imenom Slam zverine,” je spomnila na svoj nekdanji projekt v mariborskem MKC-ju, v sklopu katerega je leta 2016 postala prva slovenska prvakinja v slam poeziji.
Nina Medved
Rodna doba
“Napisati drevo. Roditi knjigo.Posaditi otrokav morda pusto deželo,okuženo s sramomin rastočimdvomom?”
Medved je sicer pred časom ustanovila tudi zavod Dve luni, ki si prizadeva za poetizacijo sveta in ustvarjanje prostorov za literarno umetnost. Eden takih prostorov je zanjo tudi slovenska Istra. “Vesela sem, da sem po treh letih spet v Kopru, kjer me je prav Pero Srce vzel pod svoje okrilje in mi dal občutek skupnosti,” se je spomnila leta 2021, ko je bivala v kubejski umetniški rezidenci.
Večer je sklenila s krajšim pesniškim performansom, pri katerem jo je spremljala VJ-ka Vita Kolar.
Torkov večer je bil zadnji v nizu letošnjih v okviru evro-sredozemske literarne nagrade PONT, še nekaj dogodkov pa bo sledilo v letu 2025, saj se je organizaciji pridružil tudi zavod GO!2025.