Nismo delali črnih, ampak žive filme
Osrednja slovenska kinotečna ustanova se v teh dneh posveča opusu Dušana Makavejeva. Retrospektivo filmov legendarnega jugoslovanskega režiserja je v torek začel sloviti celovečerec W.R. - Misterij organizma, v sredo pa se je prvi ambasador jugoslovanskega filma v Kinodvoru udeležil še predstavitve nove publikacije, ki so jo izdali v Slovenski kinoteki.
LJUBLJANA>>> Gre za slovenski prevod monografskega prvenca srbskega filmskega teoretika Pavleta Levija Razpad Jugoslavije na filmu. Kot je knjigi na pot zapisal Slavoj Žižek, je namenjena tistim, ki želijo razumeti izbruhe etničnega nasilja in našo soodgovornost zanje. In dodal, da v njej ni nedolžnih očividcev.
Seveda pa je bil na predstavitvi slovenskega prevoda ob knjigi v središču pozornosti Dušan Makavejev - eden njenih najbolj markantnih protagonistov.
Po avtorjevem mnenju je cilj knjige prek študij primerov razviti kritiko nacionalistične ideologije v filmih držav nekdanje Jugoslavije od poznih 60. preko bratomornih 90. let preteklega stoletja. Estetiko izbranih filmov avtorjev, kot so Makavejev, Želimir Žilnik, Lazar Stojanović, Emir Kusturica, Srđan Dragojević in Andrej Košak, razdela v povezavi z njihovimi ideološkimi funkcijami, ki so podžiganje in opravičevanje ter kritična in parodična obdelava etnonacionalizmov.
Študija Razpad Jugoslavije na filmu (Disintegration in frames) profesorja zgodovine in teorije filma Pavleta Levija s podnaslovom Estetika in ideologija v jugoslovanskem in postjugoslovanskem filmu je prvič izšla leta 2007 pri Stanford University Press. Na tej ameriški univerzi namreč Levi poučuje filmsko zgodovino in teorijo. Slovenska izdaja v prevodu Maje Lovrenov prinaša še nekaj novejših avtorjevih zapisov.
Po besedah moderatorja pogovora o Levijevi študiji, filmskega kritika in publicista Denisa Valiča, knjiga predstavlja Dušana Makavejeva kot najbolj radikalnega avtorja jugoslovanskega filma črnega vala s konca 60. in začetka 70. let minulega stoletja. Makavejev pa se s takšno opredelitvijo ne strinja; pravi, da je prišla “od zunaj”, kot posledica kampanje takratne kulturne in politične oblasti. Kot je dejal, se sami avtorji niso nikoli poimenovali za črnovalovce, filmi, ki so jih ustvarjali, pa so bolj kot črni bili živi.
Raziskovalka, publicistka in umetnica Lana Zdravković ocenjuje, da je ena temeljnih značilnosti Makavejevega opusa združevanje psihoanalize in marksizma ter hipoteza, da politične osvoboditve ni brez seksualne.
Urednik knjige, prevajalec in filmski teoretik Nil Baskar je poudaril, da Makavejev film W.R. - Misterij organizma (1971), ki ga v knjigi obravnava tudi Levi, kritično govori o tanki meji med idejo seksualne osvoboditve, kot jo je zastopal psihoanalitik Wilhelm Reich, ki mu je film posvečen, in poblagovljenjem seksualnosti, kot smo ji priča danes. Po njegovem mnenju filmi črnega vala niso zaključeno poglavje, saj ohranjajo svojo emancipatorno moč.
Predsinočnjim se je retrospektiva filmov Dušana Makavejeva nadaljevala s projekcijo njegovih kratkometražcev. Drevi bodo v Kinoteki predvajali tri njegove celovečerce: ob 18. uri Človek ni ptica, ob 20. uri Ljubezenski primer ali tragedija poštne uslužbenke ter ob 21.30 W.R - Misterij organizma. Prihodnji torek bo na velikem platnu zaživela Nedolžnost brez zaščite, v sredo Sladki film, v četrtek pa Mister Montenegro. Retrospektiva se bo sklenila v soboto, 14. maja ob 22. uri s projekcijo filma Manifest.
Esejist, profesor in umetnik Nikolai Jeffs pa je poudaril, da je na filme črnega vala treba gledati tudi iz vidika politične osvoboditve, saj filmska “kritika socializma znotraj socializma” ni pomenila zavrnitve socialističnih idealov in zagovora kapitalizma, temveč pokazala raznovrstnost socializma.
Opozoril je na nevarnost opravičevanja nacionalizmov, ki ustvarja njegove sprejemljive žrtve - v Sloveniji so te postali izbrisani. Makavejev pa je na vprašanje o doživljanju razpada Jugoslavije odgovoril, da je bilo več različnih Jugoslavij, razpadla pa je ena. Po njegovem mnenju se narodi nekdanje Jugoslavije danes zapletajo v neumne debate, kateri od njih je v bratomorni vojni bolj trpel.
MI