NoAir segreli srca koprske mladine
Za koprsko mladež je pretekli vikend minil v znamenju alternativne pop glasbe. V Centru mladih Koper so namreč nastopili ljubljenci domače scene, večni zasanjanci NoAir. Publiko je pred nastopom nosilcev večera ogreval mladi kitarist in vokalist, sicer pa že “znana faca” istrske glasbene scene Mark Godina, ki je tokrat predstavil svoj solistični projekt Market Garden.
KOPER > Godino sicer poznamo iz močno distorziranih zasedb Paranoise in Free the Mouse, a tokrat je publiki v vsej svoji pristnosti postregel z akustičnim grungem. “Z Markom se poznamo že nekaj časa in kolegialno sodelujemo, če ne drugače, z deljenjem izkušenj in nasvetov. Izbrali pa smo ga, ker je njegovo ustvarjanje pristno, nič umetelno in zelo pripovedno, kar sami zelo cenimo in se v teh oznakah tudi prepoznamo ter opisujemo. Grunge je vsekakor tudi sorodna voda našim, vendar so prej naštete vrline nek skupni imenovalec, ki je zadal odločilni udarec,” je o izbiri “predskupine” povedal soustanovitelj zasedbe NoAir Jaša Hedžet.
Malce zatem, ko je izzvenel zadnji ton izpod Markovih rok, so na oder stopili Maks Bembič, Jakob Sever, Gregor Brajkovič in Jaša Hedžet - NoAir. Dive, Holly G, Square, Love Indifferent, Colours in še mnoge druge so publiko, kot smo od NoAir vajeni, zazibale v trans in koprska mladež je končno prišla na svoj račun.
Nedavno smo NoAir na primorskih tleh lahko ujeli na dobrodelni Gori Rocka, ki so jo tako rekoč otvorili. In kakšen je bil povratek na klubske odre? “Najbrž so nam bližje klubski. Na slednjih je občinstvo ponavadi manjše narave in ustvari se neka intima, povezanost s publiko, ki je neprecenljiva in pristna, kar je na festivalih nekoliko težje doseči zaradi omejene minutaže nastopa in nekaj metrov razdalje med odrom in ograjo. Imamo pa vsekakor veliko več kilometrine v klubih kot na festivalih, kar pomeni, da se na tem področju da še nekaj narediti,” meni Hedžet.
NoAir je skupina, ki si je v svojih letih delovanja uspela priboriti tako rekoč kultne sledilce in oboževalce. Sledijo jim kamorkoli. Naj si bo to Ljubljana ali Prapetno Brdo. A kot meni Hedžet, se z leti odziv občinstva kaj prida ne spreminja. “Po občutku sodeč, saj je težko biti natančen zaradi veliko spremenljivk, odziv publike ostaja isti ali počasi narašča. Po petkovem večeru bi lahko rekli, da so aplavzi in ostale ezultacije bile glasnejše, kot ponavadi (smeh). Vsekakor ne pada, kar nam vsakič znova ogreva srca in prste na nogah.”
