Nobelova nagrada za literaturo Laszlu Krasznahorkaiju, nagrajencu Vilenice 2014

STOCKHOLM • Laszlo Krasznahorkai je Nobelovo nagrado prejel za svojo "prepričljivo in vizionarsko delo, ki sredi apokaliptičnega strahu ponovno potrjuje moč umetnosti," so utemeljili v Stockholmu.

Intervju s pisateljem, ki smo ga objavili v Primorskih novicah leta 2014, ko je prejel nagrado vilenica, lahko preberete tu.

Epski pisatelj

V slovenščino sta prevedena njegova romana Satanov tango in Vojna in vojna ter kratka proza Svet gre naprej. Leta 2014 je prejel nagrado vilenica in predlani gostoval v Sloveniji v okviru festivala Fabula. Za svoje delo je prejel tudi več mednarodnih nagrad, med njimi leta 2015 mednarodnega bookerja.

Kot  še piše v utemeljitvi letošnje Nobelove nagrade za literaturo, je Krasznahorkai velik epski pisatelj srednjeevropske tradicije, ki sega od Franza Kafke do Thomasa Bernharda in jo zaznamujejo absurdizem in groteskna pretiranost, se pa s svojim bolj kontemplativnim, natančno odmerjenim tonom obrača tudi proti Vzhodu. "Rezultat je niz del, navdihnjenih z globokimi vtisi, ki so jih pustila njegova potovanja po Kitajski in Japonski," se še glasi utemeljitev.

"Umetniški pogled Laszla Krasznahorkaija, ki je popolnoma brez iluzij in ki vidi skozi krhkost družbenega reda, v kombinaciji z njegovim neomajnim prepričanjem v moč umetnosti, je akademijo tudi spodbudil, da mu podeli to nagrado," je še navedel član Švedske akademije Steve Sem-Sandberg.

Srečen, miren in živčen

Kot je povedal tajnik Švedske akademije Mats Malm, ki je danes sporočil novico o letošnjem Nobelovcu, se je z 71-letnim madžarskim avtorjem, ki se trenutno mudi v Frankfurtu, že pogovarjal po telefonu. Za švedske medije je Krasznahorkai v prvem odzivu povedal, da je zelo srečen ter hkrati miren in zelo živčen. "To je moj prvi dan kot Nobelov nagrajenec," je še dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Krasznahorkaija so zadnja leta pogosto uvrščali v najožji krog kandidatov za Nobelovo nagrado za literaturo. Po Imreju Kerteszu, ki je Nobelovo nagrado prejel leta 2002, je drugi madžarski Nobelovec.

Krasznahorkai se je rodil leta 1954 v majhnem madžarskem mestu Gyula na jugovzhodu Madžarske, ki je podobno odročno podeželje, kot je prizorišče njegovega prvega romana Satanov tango, ki je bil objavljen leta 1985. Delo je na Madžarskem postalo literarna senzacija in velja za avtorjevo prelomno delo.

Roman v močno sugestivnih besedah opisuje skupino revnih prebivalcev zapuščene kolektivne farme na madžarskem podeželju tik pred padcem komunizma. Roman je bil leta 1994 v režiji Bela Tarra prenesen na filmsko platno.

Lani je Nobelovo nagrado za literaturo na presenečenje številnih prejela južnokorejska pisateljica Han Kang.

Poet marginaliziranih

Z letošnjim Nobelovcem Krasznahorkaijem se tudi nadaljuje praksa zadnjih let, da Švedska akademija Nobelovo nagrado za literaturo izmenično podeljuje avtorjem in avtoricam. Pred Han Kang so tako Nobelovo nagrado prejeli norveški avtor Jon Fosse in francoska pisateljica Annie Ernaux, pred njima pa tanzanijski pisatelj Abdulrazak Gurnah in leta 2020 zdaj že preminula ameriška pesnica Louise Glück, njej pa sledita še avstrijski pisatelj s slovenskimi koreninami Peter Handke in poljska pisateljica Olga Tokarczuk.

Med preteklimi Nobelovimi nagrajenci je tudi kar nekaj takih, ki so pred tem prejeli vilenico. V utemeljitvi za vilenico leta 2014 so Krasznahorkaija označili za poeta marginaliziranih, osamljenih ljudi.

"Njegova poetika temelji na izgubljenosti človeka v družbi in času. S precizno kompozicijo vpenja svoje like v neskončno izčrpavajoč turobni svet eksistence. Tej temačni atmosferi primerna je tudi retorika upodobitve stanja duha v artikulaciji njegovih del - to je retorika z izpusti in zamolki," se je še glasila utemeljitev vilenice.

Nobelova nagrada za književnost velja za najpomembnejšo literarno nagrado na svetu. Letos je bilo po navedbah Švedske akademije za nagrado nominiranih nekaj več kot 200 avtorjev, a kdo je bil med njimi v skladu s pravili Nobelove nagrade ostaja skrivnost pol stoletja.

In v skladu s tradicijo je tudi slovesnost, na kateri podelijo Nobelovo nagrado za literaturo. Skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami jo bodo podelili 10. decembra, na dan smrti švedskega izumitelja dinamita in ustanovitelja nagrade Alfreda Nobela (1833-1896).

Nagrajenci poleg medalje prejmejo še 11 milijonov švedskih kron, kar je dober milijon evrov.