Nov žanr: nizkoproračunski film

PORTOROŽ, LJUBLJANA > V tekmovalni program jih je uvrščenih 52, v pregledni 32, v spremljevalni pa 13. Jubilejna festivalska izdaja pred gledalce stopa tudi z novo celostno podobo, novim kipcem festivalske nagrade - vesne, dvema žirijama, sekcijo Podmladek in novim prizoriščem: kinom na portoroški plaži, kjer bodo prikazali filme, ki so pomembno zaznamovali zgodovino slovenske kinematografije. 20. praznik slovenskega filma bo odprl celovečerec Marka NaberšnikaSlovenija, Avstralija in jutri ves svet, Badjurovo nagrado pa bodo podelili producentu Franciju Zajcu.

Nova vesna
Ob jubileju so tudi prenovili celostno podobo festivala in nagrado vesna. Kipec so izdelali v Steklarni Rogaška, oblikovalka Ivana Potočnik pa je vesno upodobila “kot dekle, ki se vzpenja in pleše”, s čimer so po besedah direktorice festivala želeli obeležiti tudi prehod iz celuloidnega v digitalni film.

Najmanjši proračun v Evropi

“Festival slovenskega filma je za slovensko kinematografijo velik praznik. Naš film je poseben v marsičem, tudi zaradi okoliščin, v katerih nastaja. V tako majhnih državah, kot je Slovenija, je filmska produkcija namreč odvisna od proračuna in spodbud države,” je na včerajšnji novinarski konferenci v Slovenski kinoteki pojasnila direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar. Dodala je, da so v zadnjih letih sredstva za slovenski film precej omejena ter navedla podatek iz statističnih poročil Evropske komisije, kjer so izračunali, da je proračun povprečnega slovenskega filma najmanjši v Evropi: “Mislim, da je to okoliščina, ki doživi posebno pozornost prav v času Festivala slovenskega filma, ko se število filmskih del, ki nastajajo v tej državi, razbohoti tja do 100, a vendarle je treba poudariti, da je okolje, v katerem nastaja film, v finančnem smislu zelo skromno.”

Kino na plaži
“Festival želimo še bolj povezati z mestom, v katerem se dogaja,” je poudarila vodja 20. Festivala slovenskega filma Tjaša Smrekar. Prebivalci občine Piran bodo imeli še naprej brezplačni vstop na festival, letošnja novost pa je Kino na plaži. Ob morju se bo odvrtela sekcija Posvečeno, v kateri bodo prikazali filme ustvarjalcev, ki so pomembno zaznamovali zgodovino slovenskega filma: V njej se bodo poklonili Mirjani Borčič, Jožetu Babiču, Františku Čapu, Zvonku Čohu in Milanu Eriču ter letošnjemu dobitniku Badjurove nagrade, producentu Franciju Zajcu. Letošnja novost bo še Festivalski klub Kempinski, ki bo namenjen druženju filmskih ustvarjalcev, gostov in novinarjev.

Na njene besede se je navezala direktorica festivala Jelka Stergel, ki je pripomnila, da se okoliščine, v katerih nastaja sodobni slovenski film, močno odražajo v filmskih delih. Tako zelo, “da proračun vpliva tudi na filmsko izpoved, pristope k tematiki, ki jih film obravnava, in k produkciji, ki je nizkoproračunska in pravzaprav že postaja filmski žanr”. A kljub skromnim sredstvom je slovenska filmska krajina še (kako) živa. Program, ki ga bodo prikazali na letošnjem festivalu, je po besedah direktorice izjemno obsežen: na razpis so prejeli kar 180 filmskih del, v program pa so jih uvrstili približno polovico. “Edini kriterij pri izboru je bila kakovost,” je poudarila direktorica festivala in dodala, da bi bilo v času, ko so produkcijska sredstva tako dostopna, nemogoče prikazati manj filmov. Po njenih besedah je precej živahna in bogata tudi slovenska neodvisna produkcija: veliko teh filmov je nastalo s podporo RTV Slovenija in s sredstvi, pridobljenimi prek razpisa Slovenskega filmskega centra za AV dela.

Pomerilo se jih bo 16

Selektorja letošnjega programa, prevajalka in filmska kritičarka Neva Mužič ter filmski publicist, kritik in scenarist Gorazd Trušnovec, sta v tekmovalni program uvrstila 16 igranih in dokumentarnih celovečercev. Ob otvoritvenem Naberšnikovem Slovenija, Avstralija in jutri ves svet so tu še Košarkar naj bo režiserja Borisa Petkovića, prvenec Dejana Baboseka Ksana, Stekle lisiceBorisa Jurjaševiča, DružinaRoka Bička, Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodbaMatjaža Ivanišina in Rajka Grlića, Bila so Titova mesta Amirja Muratovića, Privid Boštjana Slatenška, Codelli Mihe Čelarja, Anina provizijaIgorja Šmida, IvanJaneza Burgerja, Družinica Jana Cvitkoviča, Zadnji ledeni lovciJureta Breceljnika in Rožleta Bregarja, VztrajanjeMihe Knifica, RudarHanne Slak in Charlatan MagnifiqueMaje Pavlin. V tekmovalnem programu bodo prikazali pet srednjemetražnih, 21 kratkih, osem študijskih filmov, vanj pa sta vključeni tudi dve manjšinski slovenski koprodukciji.

Vodstvo festivala se je odločilo, da bosta letos o vesnah odločali dve mednarodni strokovni žiriji. O celovečercih - igranih, dokumentarnih in animiranih - bodo presojali režiserka Jasna Krajinović, filmski zgodovinar Peter Stankovič in filmski publicist Zlatko Vidacković, žirijo za dokumentarne, kratke in študijske filme ter manjšinske slovenske koprodukcije pa sestavljajo igralka Nataša Barbara Gračner, filmska selektorica Maja Malus Azhdari in producent Rok Sečen. Sekcija vlaganje v filmsko vzgojo je obrodila sadove - filme mladih filmarjev, ki jih lahko brez zadrege predstavijo na nacionalnem filmskem festivalu. Letošnji festival bo ponudil tudi strokovni program, med drugim srečanje koproducentov, ki bo v središče postavilo sodelovanje z avstrijsko kinematografijo.

MAKSIMILJANA IPAVEC