Nova knjiga o Plečniku

LJUBLJANA > Monografija temelji na doktorski disertaciji Noaha Charneyja pri Petru Krečiču, sočasno pa je v založništvu MGML in založniške hiše Totaliteta izšla v angleškem izvirniku ter v slovenskem prevodu Jake Andreja Vojevca.

Blaž Peršin je ob izdaji dela povedal, da so se zanj odločili zaradi mednarodnega pomena Plečnikovega dela. Menil je, da je avtorju z ekipo sodelavcev uspelo vzpostaviti nekatere nove momente branja Plečnikovega dela, ga postaviti v mednarodni kontekst časa, v katerem je deloval, ter izluščiti brezčasno poetiko njegovega opusa.

Plečnikova dela “edinstvena in revolucionarna”

Charney je povedal, da so ga Plečnikova dela pritegnila že ob njegovem prvem obisku Ljubljane. Prepoznal jih je kot edinstvena in revolucionarna. Nanj so naredila izjemen vtis. V svoji doktorski dizertaciji je preučil celoten Plečnikov opus, tako z njegovega lastnega vidika kot s stališča stroke in splošne javnosti. V delu je povzel tudi Plečnikova osebna stališča ter orisal, kako je sprejemal karierne odločitve in nato o njih razmišljal.

V čast mu je, da je kot tujec dobil priložnost pripraviti knjigo, ki bo v angleščini dostopna tujim strokovnjakom in širši javnosti, Slovencem pa bo z njo ponudil nekoliko drugačen pogled na Plečnika, kot so ga vajeni. Charney, ki ga slovenski bralci sicer poznajo po romanu Tat umetnin (Vale-Novak), s TV Slovenija sodeluje tudi pri dokumentarcu o Plečniku v angleščini, ki je namenjen promociji v tujini.

Kava in cigareti

Po besedah urednika knjige iz založbe Totaliteta Luke Novaka monografija prinaša celosten prikaz Plečnika, hkrati pa gre za estetsko ter umetnostno in zgodovinsko študijo, ki se bere kot roman. Charneyju je po besedah Novaka uspelo Plečnika izrisati tudi kot človeka, ki kadi in pije kavo, hkrati pa živi po zdravih načelih Kneippove metode.

“Če iz vsebine Plečnik izstopi kot človek, se zasliši njegova arhitekturna govorica in orišejo črte slovenskega nacionalnega arhitekturnega sloga,” je povedal Novak. Dodal je, da je monografija po svoji razsežnosti pa tudi po estetski vrednosti - dopolnjujejo v letošnjem letu posnete podobe Plečnikovih del po Ljubljani Matevža Paternostra ter posebno domišljeno oblikovanje Domna Frasa - tudi “plečnikovski objekt”.

Paternostru je bilo v izziv na nov način interpretirati kolektivno zavest o Plečnikovi arhitekturi. Bralce vabi tudi z detajli, ob katerih morajo pomisliti, h kateremu Plečnikovemu delu pravzaprav sodijo. Fras se je po Novakovih besedah odločil za drzno oblikovanje knjige, ki jo zaznamujejo vertikale in rumena barva. Za izstopajočo barvo se je oblikovalec odločil, ker je menil, da predstavlja dobro povezavo z idejo večne arhitekture, ki jo Charney poudarja v delu.

Na Jakopičevem sprehajališču v Parku Tivoli bodo danes ob 19. uri odprli razstavo Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom. Na njej bodo Paternostrove fotografije Plečnikovih del, nekatere tudi iz knjige, predstavljene skupaj s črno-belimi arhivskimi fotografijami Petra Nagliča iz 20. in 30. let minulega stoletja, ki predstavljajo trenutke gradnje Plečnikove Ljubljane.

STA