November v filmskem naročju
Celovečerec 11 minut, filmska sestavljanka usod prebivalcev sodobne Varšave v režiji Jerzyja Skolimowskega, je sinoči svečano odprl 27. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Liffe bo do 20. novembra ponudil 122 filmov, v fokusu bo romunska kinematografija, retrospektiva pa bo posvečena 20-letnici Slovenske kinoteke. Za vodomca, glavno festivalsko nagrado, se bo potegovalo deset filmov.
LJUBLJANA > Filmu 11 minut je sinoči na odprtju delal družbo kratkometražec Vsi ti glasovi. Film v režiji Davida Henryja Gersona se ponaša s študentskim oskarjem, kot scenarist pa je pri njem sodeloval Slovenec Martin Horvat. Poljskemu cineastu Skolimowski se bodo na Liffu letos poklonili tudi s sekcijo Posvečeno, v kateri bodo prikazali sedem njegovih filmov.
Na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu si je lani filme ogledalo 44.000 obiskovalcev, letošnji program pa je oblikoval Simon Popek, ki je programske vajeti festivala prevzel pred desetimi leti.Takrat jeukinil nekatere sekcije in uvedel nove. Vsako leto se trudi pripraviti raznovrsten program, ki vključuje tako vrhunce tujih filmskih festivalov kot tudi bolj drzno ponudbo v sekcijah Kralji in kraljice ter Ekstravaganca, mlade gledalce pa vabijo s sekcijo Kinobalon.
Loach, Verhoeven, Herzog ...
Za eno najbolj priljubljenih sekcij festivala veljajo Prepremiere; tokrat prinašajo 24 filmov, ki bodo v prihodnjih mesecih prišli na platna slovenskih kinematografov. Med njimi sta dva slovenska - Nočno življenjeDamjana Kozoleta in Moj narobe svet - Ježek v režiji Petre Seliškar. V tej sekciji bo na ogled tudi Ameriška ljubica, prvi film, ki ga je angleška cineastka Andrea Arnold posnela v Združenih državah Amerike, zanj pa prejela nagrado žirije na festivalu v Cannesu. Videli bomo tudi dobitnika zlate palme: celovečerec Jaz, Daniel Blake, ki ga je posnel Ken Loach, prinaša portret slehernika v boju proti absurdnemu sistemu podeljevanja socialnih podpor v Veliki Britaniji. Po režiserjevih besedah gre “za frustracijo in črni humor ukvarjanja z birokracijo, ki je tako očitno topoglava, tako otipljivo zasnovana z namenom, da te spravlja ob živce. Če to lahko poveš verodostojno in če si sposoben odnos med ljudmi, ki jih loči uradni pult ali telefonska linija, brati med vrsticami, bi to moralo razkriti vse komične podtone, vso pripadajočo krutost - in, navsezadnje, tragedijo človeškega položaja. 'Revni so sami krivi za svojo revščino' - to ščiti moč vladajočega razreda.”
S kontroverzno tematiko se s filmom Ona na filmska platna vrača nizozemski režiserPaul Verhoeven,Prepremiere pa bodo ponudile tudi najnovejši dokumentarec Wernerja Herzoga, Glej in se čudi: Sanjarjenje o povezanem svetu, ki govori o današnjem svetu; ta se ponaša s tehnologijo, a obenem nima nobene jasne zamisli, kako jo zapolniti z vsebino.
Tekma za vodomca
V tekmi za vodomca bo v Perspektivah prikazanih deset filmskih prvencev oziroma drugih filmov, povečini avtorjev mlajše generacije. Med drugim Aquarius o psihološki vojni za stanovanje ter prvenec Ne glej mi v krožnik hrvaške režiserke Hane Jušić, ki se v svojih delih rada dotika spolnega prebujanja. Kot posebnost tekmovalnega programa je Popek omenil “halucinativen” film Porto, v katerem portugalski režiser Gabe Klinger inovativno združuje različne filmske formate: super osmičko, 16- in 35-milimetrski filmski trak.
Med zanimivejšimi filmskimi pustolovščinami letošnjega festivala je tudi animirani celovečerni prvenec brez dialogov Rdeča želva, ki ga podpisuje uveljavljeni nizozemski ustvarjalec Michael Dudok de Wit, Perspektive pa prinašajo tudi film Dobra žena, režijski prvenec srbske igralke Mirjane Karanović.
Simon Popek je za zaključek festivala izbral špansko obešenjaško komedijo Moja divja noč v režiji Alexa de la Iglesie. Takrat bodo podelili tudi festivalske nagrade: vodomca, nagrado občinstva - zmaj, nagrado svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev Fipresci, nagrado za najboljši kratki film ter nagrado mladinske žirije.
MAKSIMILJANA IPAVEC,STA
